Obljubil, da je padcev dovolj, a motor ni poslušal

Marca Simoncellija na njegovi zadnji dirki odneslo naravnost čez progo pod kolesa tekmecev.

Objavljeno
24. oktober 2011 08.24
Posodobljeno
24. oktober 2011 08.24
T. V., šport
T. V., šport

Sepang – Grozljivi posnetki včerajšnje tragične nesreče italijanskega motociklista Marca Simoncellija so pretresli svet, nekdanji svetovni prvak do 250 ccm pa je že 21., ki je preminil na dirkah najvišje ravni v zadnjih dveh desetletjih. Kaj se je v resnici zgodilo v trenutkih grozljive nesreče v drugem krogu VN Malezije, bodo pokazale šele prihodnje podrobne analize, pri italijanskem dnevniku Republicca pa so včeraj že podali delni oris dogajanja.

Televizijske kamere sicer niso ujele Simoncellijevega »odhoda« v pesek, marveč le njegovo vrnitev na asfalt in njegovo drsenje pod motorja Colina Edwardsa in Valentina Rossija, ob katerem pa je bilo očitno, da je krepko pod linijo motorja in ga niti ne poskuša preusmeriti v drugo stran. Simoncelli je med vožnjo čez pesek zdrsnil z motorja na stran, a je po zaslugi izvrstne telesne pripravljenosti kluboval padcu svoje honde in se je v takšnem nevsakdanjem položaju tudi vrnil na asfalt. Elektronika naj bi pri tem dobila napačne signale in specifičen nagib motorja prebrala kot podatek, ob katerem je potrebno pospeševanje, zaradi česar ga je odneslo naravnost čez progo pod kolesa obeh tekmecev.

V silovitem trčenju, ob katerem si je Edwards ob odstopu izpahnil ramo, mu je sila z glave zbila čelado, v medicinsko središče pa so ga že pripeljali z zastojem srca, po katerem tudi dolgotrajno oživljanje 24-letnika – junija je zagotavljal, da je padcev v njegovi karieri dovolj – ni več vrnilo v življenje. »Bil je še otrok, všečna oseba, obljubil mi je, da se pozimi najdeva pri meni v Bergamu, njegova zaročenka je iz tega dela Italije in prav veselil sem se tega srečanja. Prav nič ni mogel narediti, motor ga je sam potegnil v napačno smer. Svoj del krivde nosil tudi guma, a tudi mi, motociklisti, ki ves čas stremimo k temu, da naj bi bile gume takšne, da se od štarta do cilja ne bi obrabljale. Bolj pošteno bi bilo, da bi jih prepustili obrabi kot v mojih dirkalnih časih,« se je ob razvoj obregnil Giacomo Agostini, 15-kratni svetovni prvak in zmagovalec kar 122 dirk za svetovno prvenstvo med letoma 1964 in 1977.

Simoncellijevi stanovski kolegi, ki jih je zaustavila rdeča zastava, dirko pa so nato odpovedali, so z grozo pospremili novico o prezgodnjem odhodu enega od najbolj barvitih nosilcev novega rodu, s solzami v očeh je v boksu ždel tudi Valentino Rossi, ki je veljal za enega od najboljših prijateljev mladega rojaka. Izjave sožalja so včeraj prihajale z vseh koncev sveta, spet pa so se razvnele tudi razprave o varnosti na dirkah.

V Catollici rojenega Marca Simoncellija (20. januar 1987) so rojaki videli kot naslednika Valentina Rossija, četudi je slednji pri 24 letih že imel pet naslovov svetovnega prvaka, od tega tri v kraljevskem razredu. Simoncelli je doslej lovoriko osvojil le v razredu do 250 ccm, ob tem pa je zbral 14 posamičnih zmag, prav letos pa je nakazal, da bo v prihodnje eden od najostrejših kandidatov za vrh v moto gp. Na uradnih treningih šestih dirk si je privozil enega od prvih treh mest, a izvrstne forme (še) ni izkoristil na dirkah, ima 3. mesto iz Francije in 2. iz Avstralije, prevladala pa je ocena, da bo eksplodiral, ko bo v svojo vožnjo vnesel več nadzora in izkušenj.