Pedrosa zdaj lahko upa le na čudež

Dirkači motociklističnega razreda motoGP bodo jutri nastopili na VN Aragonije.

Objavljeno
29. september 2012 10.58
T. V., šport
T. V., šport
Alcaniz – Jorge Lorenzo se je pred 14 dnevi sila potrudil, da je iz opisa njegove bitke z Danielom Pedroso za naslov svetovnega prvaka zradiral besedo epski in ohranil le dvoboj. A 38 točk še vedno ni nedosegljiva razlika, sploh ker na razmeroma novem prizorišču SP, nedeljski dirki za VN v Aragoniji, doslej še ni zmagal.

Da bi njuna bitka lahko dobila epske razsežnosti, je pred dirko v San Marinu obetala minimalna razlika 13 točk in dve pred tem doseženi zaporedni zmagi Pedrose, ki bi z uspehom v Mizanu lahko prišel na le -9. To bi pet dirk pred koncem sezone pomenilo, da bi bržkone spremljali najbolj negotov zaključek zadnjega desetletja, v katerem so se lovorike praviloma delile že nekaj dirk pred koncem. A idealni scenarij je ostal le na papirju, ko je moral Pedrosa zaradi težav z motorjem najprej štartati kot zadnji, po izjemnem začetku pa že v prvem krogu zaradi nespretnosti Barbere prvič v sezoni ostal brez uvrstitve. Razlika med njim in vodilnim Lorenzom, ki je brez prvega tekmeca zlahka osvojil novo zmago, se je zavoljo tega potrojila na 38 točk, ni pa še prinesla končnega razpleta.

Če bi Pedrosa dobil vseh preostalih pet dirk in bi Lorenzo nadaljeval svoj niz najmanj drugih mest, sicer do preobrata ne bi več moglo priti. Pedrosa bi v tem primeru lahko zbral 125 točk, Lorenzo 100, tako da bi prvemu še vedno manjkalo 13 točk, da ujame tekmeca. A vsaj za zdaj bitka ostaja odprta, nedeljska Aragonija pa vsekakor ni prizorišče, na katerem bi se Lorenzo najbolje počutil. Resda je to špansko dirkališče razmeroma novo v koledarju elite, lani je Lorenzo končal kot tretji, leta 2011 pa celo zunaj vodilne trojice. »Tu še nikoli nismo bili močni, a se mi vseeno zdi, da smo na zadnjih testiranjih dobili nastavitve, ki bi nam lahko pomagale k boljši konkurenčnosti. Nočem pa razmišljati o matematiki, hočem biti samo hiter, saj pritisk kljub zdaj zajetnejši prednosti še ni povsem upadel,« pravi Lorenzo, včeraj tretji na prostem treningu, ki ga je dobil Ben Spies pred Danielom Pedroso.

Slednji bi v tem obdobju še kako potreboval pomoč sotekmovalca in skorajšnjega upokojenca Caseyja Stonerja, ki pa je po operaciji (še) zunaj pogona in tudi njegova vrnitev je vprašljiva. V idealnih razmerah bi sicer na njegovo pomoč težko računal, saj bi se tudi Stoner potegoval za lovoriko, zdaj, ko je lahko kvečjemu tretji (če se vrne), pa bi lahko precej vplival na končni razplet, sploh če bi v primeru Pedrosove zmage dosegel kakšno drugo mesto in Lorenza prikrajšal za pomembne točke v svetovnem prvenstvu.

»Najprej moramo videti, v kakšen stanju se bo vrnil. Težko je reči, ali bo letos še lahko kaj pomagal ali ne in ali je telesno še dobro pripravljen. A on je že sam po sebi tip dirkača, ki ga zanimajo le zmage,« pravi Pedrosa, ki si je prav s Stonerjem v prejšnjih dveh letih razdelil najvišji mesti na zmagovalnem odru; bil je dvakrat drugi, Stoner pa dvakratni zmagovalec. »Sem pa srečen, da motor zdaj dobro dela in da se dobro počutim. Moja motivacija ni niti za kanček usahnila, nadejam se najboljšega. Le pri prednji pnevmatiki še nimamo najboljšega oprijema,« pravi Pedrosa, ki je včeraj s tekmeci doživel ponovitev razmer v Mizanu. Prvega prostega treninga tako kot večina zaradi dežja niti ni opravil, na drugem pa je dosegel drugi čas in največjo izmerjeno hitrost 330,5 km/h. In pri tem z zanimanjem prisluhnil izjavam največjega tekmeca Lorenza, ko je ta razlagal, da zaradi dežja tokrat svojega motocikla ni gnal do skrajnosti in da so bili zato tudi časi daleč od tistih, ki jih lahko doseže.