Po vodstvu v SP v lov na prvo zmago

Ljubljana – V središču pozornosti so vse od začetka motociklističnega SP, pred nedeljsko VN Španije pa privlačijo poglede kot najmočnejši magnet. Bo Maverick Viñales po padcu v Austinu še bolj žejen krvi, kot je bil v Katarju in Argentini? Je uspeh v ZDA prebudil šampionski duh Marca Marqueza? Lahko Valentino Rossi obogati skupno vodstvo v SP s prvo zmago po 5. juniju lani?

Selitev karavane na evropsko celino je sprožila številna vprašanja v razredu motogp, pri večini odgovorov pa se je nemogoče ogniti Rossiju. V Jerez je pripotoval s šestimi točkami naskoka pred Viñalesom in 18 pred Marquezom, čeprav je v treh uvodnih dirkah vselej gledal v hrbet vsaj enemu tekmecu. Z enim tretjim in dvema drugima mestoma je nakazal, da bo z izkušnjami in zanesljivostjo poskušal nadomestiti eksplozivnost mlajših dirkačev, ki jih hitrost kaj hitro popelje v težave. Na prvi pogled bi lahko dejali, da se želi zgledovati po prvenstvu 2015, v katerem ni odstopil niti enkrat: dosegel je štiri zmage, le na treh preizkušnjah ostal brez odra za najboljšo trojico in še na teh se nikoli ni uvrstil slabše od 5. mesta. Toda kdor pozna šampionsko žilico sedemkratnega prvaka v kraljevskem razredu, je lahko prepričan, da je bil tudi takrat sila nesrečen. Jorge Lorenzo ga je namreč na koncu prehitel za pet točk.

»O tem, kako pomembno se o izogibati odstopom, smo govorili že pred začetkom sezone, toda na prvih treh dirkah jih je nato kar mrgolelo. Sam bi si zagotovo želel dirkati hitreje, zato poskušam na vsakem treningu in v kvalifikacijah izkoristiti svoje znanje za izboljšanje nastavitev motorja. Poskušam združiti koristno s prijetnim, saj želim tekmovati, dokler bom lahko konkurenčen. Pogodba z Yamaho me veže še do konca sezone 2018, nato pa bomo videli, če mi bo še kdo pripravljen ponuditi kakovosten motor,« pravi Rossi.

Sloviti Italijan je imel med zimskimi testiranji veliko težav s svojo yamaho, njegovo nezadovoljstvo pa je poglabljala hitrost moštvenega sotekmovalca Viñalesa. Toda apetit se mu je naglo povečal po dobrih nastopih na prizoriščih, ki mu niso pisana na kožo, v Austinu je celo prodrl v ospredje SP pri 38 letih in 66 dneh starosti in postal drugi najstarejši vodilni po Haroldu Daniellu. Britancu je uspelo daljnega leta 1949, ko je bil star 39 let in 256 dni.

Rossiju je na vrhu kajpada prijetno, toliko bolj, ker so na vrsti dirke, na katerih od nekdaj žanje uspehe. V Jerezu je zmagal kar devetkrat (nazadnje lani), skupno pa se povzpel na častni oder na 15 od 21 dirk v razredih do 125, 250, 500 ccm in motogp. VN Španije bodo sledile preizkušnje v Le Mansu, Mugellu in Barceloni, ki so za italijanskega »doktorja« pravi poker asov tudi v jeseni njegove kariere: v zadnjih treh letih se je na njih uvrstil med najboljšo trojico v 11 od 12 primerov.

»Niti v sanjah si nisem mogel predstavljati, da bom letos prispel v Jerez kot vodilni v SP, toda zato bo nedeljska dirka še pomembnejša. Po prihodu iz ZDA sem zadihal s polnimi pljuči, saj se lahko veselim najlepšega obdobja v sezoni. Meni ljube dirke si bodo kar sledile začenši s Jerezom, ki je zame nekaj posebnega. Lani sem si pridirkal prvi štartni položaj, zmagal in prevozil najhitrejši krog, kar bo težko ponoviti. Marquez, Viñales in Dani Pedrosa so namreč izjemno hitri. Toda zame je predvsem pomembno, da mi je motor vedno bolj všeč in da se bova kmalu povsem spoprijateljila. Nisem še prišel do zmage, vendar ni nič manj pomembno, da sem bil vselej med glavnimi protagonisti dirk,« je zadovoljen Valentino Rossi. Navzlic zrelim tekmovalnim letom je vendarle daleč od starostnega rekorda na dirkah kraljevskega razreda. Britanec Fergus Anderson je bil star kar 44 let in 237 dni, ko je leta 1953 zmagal na VN Španije na Montjuicu v razredu do 500 ccm.