Portret svetovnega prvaka: Tim Gajser

Zgodba o uspehu, ki jo piše Tim Gajser, ni naključna. Temelje ji je postavil oče Bogomir, ki je svoje želje, ambicije in sredstva vložil v bencinsko pot svojega sina. In na tej poti vztrajal, bil neomajen in brezkompromisen, zaradi svoje temperamentnosti in svojeglavosti marsikomu tudi trn v peti. Po družinski tragediji, v kateri je na motokrosistični progi nesrečno izgubil prvega sina, si je obljubil, da bo iz drugorojenca naredil svetovnega prvaka. Pri dveh letih in pol ga je posedel na motocikel in od tistega trenutka sta se malček in »mašina« zlila v eno.

Enajst let je imel Tim, ko motokros zanj ni bil več igra, ampak je postal resna stvar. Leta 2007 je pustil pečat z naslovom evropskega prvaka v razredu do 65 ccm, tedaj pod hrvaško zastavo. Slovenska pravila za mladoletne voznike so namreč zahtevala pisno odobritev obeh staršev, da otrok lahko tekmuje na dirkah. Ker je Timova mama – z Bogomirjem sta se ločila, ko je bil Tim drugošolec – tedaj preklicala sinovo licenco, Tim ni smel tekmovati. A oče je trmasto vztrajal pri svojem in novo priložnost z drugačnimi pravili poiskal čez mejo, kjer je sam v preteklosti že dirkal in zmagoval. Naslednji naslov evropskega prvaka do 85 ccm je dve leti pozneje Tim osvojil pod slovensko zastavo.

Ves čas je dirkal na starih motociklih: »Tekmeci so imeli neprimerno boljšo opremo, pri mojem pa je včasih še olje puščalo, a sem jih kljub temu premagoval,« se je spominjal, po čem so si ga zapomnili vrstniki, ki so se vozili na vidno boljših motorjih. Vendar najstnika iz Pečk nič ni ustavilo, leta 2012 je spet osvojil evropsko krono, tedaj v kategoriji do 125 ccm. V istem razredu se je ovenčal še z nazivom mladinskega svetovnega prvaka in prejel priznanje Mednarodne motociklistične zveze (FIM) za novinca leta v motošportu. »Verjetno je bilo le vprašanje časa. Svoje tekmece zelo dobro poznam, saj se merimo od otroštva, skupaj napredujemo v višje kategorije. V tem procesu sem pridobil tudi dragocene izkušnje, ki so mi zagotovo pomagale do lovorike,« je tedaj s 16 leti zrelo razmišljal o svojih dosežkih.

Zavoljo Timovih uspehov je družina (Bogomir ima s soprogo Vesno dve hčerki, najstarejši med otroci pa je Timov polbrat Nejc) pogosto šla preko svojih meja. Tim in Bogomir sta med dirkami spala tudi v avtomobilu, doma v Pečkah niso imeli denarja za plačilo položnic ... A cilj je bil jasen: na poti do vrha sveta jim nič ne bo prišlo do živega.

»V kategoriji do 125 ccm sem osvojil vse, kar je bilo mogoče. S tem sem dobil zagon za naslednji korak. Rad bi namreč postal svetovni prvak v razredu MX2,« si je leta 2012 najstnik Tim na glas zastavljal izdelane cilje. Že naslednjo sezono je vkorakal v želeno kategorijo. Po predčasni prekinitvi pogodbe s KTM ga je leta 2014 zasnubila Honda. V treh sezonah sodelovanja je s svojim prvim voznikom z bliskovito hitrostjo dvakrat osvojila motokrosistični vrh sveta – lani v MX2, letos v MXGP.

»Ko zdaj gledam nazaj, je bilo pogosto res težko. A če vztrajaš in si predan svojim ciljem, se vse enkrat poplača,« se je skozi vzgojo in šport naučil 19-letnik. Z naslovom svetovnega prvaka je uresničil cilj, ki mu ga je začrtal oče, še preden se je rodil.