Rosberg odpustil očeta, ker mu je pozabil priviti kolo

Mercedesov as Nico Rosberg se je po zmagah, ki ju je dosegel na prejšnjih dveh preizkušnjah v Spa-Francorchampsu in Monzi, vodilnemu moštvenemu tekmecu Lewisu Hamiltonu v skupnem seštevku približal na vsega dve točki. V Singapurju se bo 31-letni Nemec v nedeljo (14) odpeljal na štart svoje jubilejne 200. dirke v formuli 1, za revijo SportBild pa se je ozrl na ključne trenutke in ljudi v karieri.

Premierna dirka – VN Bahrajna 2006: »Za mladega dirkača je zmeraj dobro, če že ob prvem štartu opozori nase. Meni je to uspelo z najhitrejšim krogom dirke.«

Krstne stopničke – VN Avstralije '08: »Lewis se je tedaj izjemno veselil, da sem z njim stal na zmagovalnem odru. Zdaj je najino prijateljstvo precej zadržano.«

Prva hujša nesreča – Monako '08: »Bilo je vse prej kot nedolžno. V šikani pri bazenu sem zapeljal na vlažen del ceste in silovito trčil v zaščitno ogrado.«

Prvi šef v F1: »Franku William­su sem izjemno hvaležen, da mi je omogočil nastop v formuli 1. Za mesto v ekipi sem se pomeril z Nelsonom Piquetom ml., ki je bil za večino favorit, vendar sem ga ugnal in tako postal testni voznik. V Monzi '05 me je nato Frank poklical v garažo in dejal: 'Prihodnjo sezono boš vozil naš dirkalnik.'«

Oče Keke: »Moj oče je moj največji navijač in podpornik. Zelo sem mu hvaležen, da me je, ko je napočil čas za to, spustil od sebe in mi dovolil, da sem sam nadaljeval svojo pot. Vem, da mu ni bilo lahko, zato sem toliko bolj ponosen nanj. Ko sem še tekmoval v kartingu, se je preizkusil kot moj mehanik, a je hitro ostal brez službe, potem ko sem kmalu po štartu ostal brez prednje desne gume. Pozabil je namreč priviti kolo.«

Krstna zmaga – VN Kitajske '12: »To je bila moja 111. dirka in ves konec tedna mi je šlo kot po maslu. Po najboljšem štartnem položaju sem slavil tudi prvo zmago. Še posebno lepo je, da sem jo dosegel z mercedesom, saj sem bil od vsega začetka zraven pri vrnitvi srebrne puščice v formulo 1.«

Ekipni kolega z veliko začetnico: »Da sem bil moštveni sotekmovalec Michaela Schumacherja, je bila zame nadvse dragocena izkušnja. Ko si ga gledal na delu, si hitro videl, zakaj je bil sedemkrat svetovni prvak. Bil je izjemno profesionalen, vsega se je lotil silno disciplinirano in motivirano. Bilo je navdihujoče opazovati, kako brezkompromisno in osredotočeno sodeluje z ekipo. Michael je bil tudi sicer zelo pomemben za mojo športno pot: če ga namreč takrat ne bi premag(ov)al, me ne bi bilo več tu.«

Prva zmaga v Monte Carlu '13: »To je bil eden od najlepših trenutkov v moji karieri. Velika nagrada Monaka je najpomembnejša dirka v sezoni in zato tamkajšnji uspeh pomeni enega od mejnikov. Med zmagovito slavnostno pojedino spoznaš knežjo družino, kar je za nekoga, ki je odraščal v Monte Carlu, seveda nekaj posebnega.«

Izgubljena lovorika – Abu Dabi '14: »Na tej dirki sem izgubil naslov, s katerim sem se že spogledoval. Odstop zaradi tehnične okvare je bil boleč, vendar sem imel dovolj časa, da sem ga prebolel. Danes moram priznati, da si je Lewis zaslužil lovoriko, saj je bil vso sezono za drobec boljši od mene.«