Tiskane izdaje
Nedavni uspeh Valentina Rossija na dirki za VN San Marina, s katerim se je v zgodovino motociklizma po 18 letih in 27 dneh vpisal kot dirkač z največjim razmakom med prvo in zadnjo zmago v SP, je vnovič odprl zanimivo razpravo o moči in vplivu italijanskega zvezdnika v tem športu. "Doktor" ima namreč podoben status kot svojčas Michael Schumacher v formuli ena, četudi po rezultatih pri 35 letih ne dosega več svojih zlatih časov, je za SP nepogrešljiv.
Četudi se je v zadnjih štirih letih minulo nedeljo šele drugič povzpel na vrh zmagovalnega odra, je po oceni Forbesa lani pri Yamahi zaslužil dobrih 9 milijonov evrov, še skoraj enkrat toliko pa s pogodbami s pokrovitelji, Carmelo Ezpeleta, Bernie Ecclestone motociklističnega sveta, zato tik pred dirko v San Marinu ni zaman ocenil, da gre za nepogrešljiv člen razreda moto gp, ki bi brez njega izgubil velik del svoje prepoznavnosti. Očitno se mu tega ne bo treba še dolgo bati, Rossijeve izjave glede prihodnosti se sicer razlikujejo glede na prostor in čas ter sogovornike, a pri nečem ne odstopa. dirkanju se ne namerava odreči še lep čas. »Troy Bayliss je zmagal pri 37? Zakaj ne, s pravim treningom je vse možno,« odgovarja na kosti, ki mu jih mečejo novinarji, po nedavni zmagi pa je postregel še z eno zanimivo izjavo.
»Ocenjujem, da sem letos najbolje pripravljen v karieri. Celo bolje kot v sezoni, v kateri sem zmagal na enajstih dirkah. Težava je le, da so moji tekmeci močnejši in bolj osredotočeni kot tedaj. Lahko še osvojim prvenstvo? Seveda mi to hodi po glavi, kateremu dirkaču pa ne. Težko bo, a bom poskusil, a kar me najbolj zanima je to, da bom konkurenčen prav do zadnje dirke v svoji karieri,« je povedal v minulih dneh, s tem pa tudi sam priznal, da bi bilo v prejšnjem desetletju bržkone precej bolj zapleteno, če bi imel ob sebi Jorgeja Lorenza in Marca Marqueza. V času njegove največje prevlade so se namreč pogosto kresala mnenja, ali je res z drugega planeta ali preprosto ni tekmeca, ki bi bil po kakovosti na njegovi ravni in bi s tem prvenstvo naredil še bolj zanimivo.
Da se pri 35 letih svetu kaže drugačen dirkač, priča tudi njegovo priznanje, da je bil v minulih mesecih vendarle na točki, ko je pomislil, da nikoli več ne bo pokoril konkurence. Kaj takšnega pred leti ne bi priznal, tudi če bi se znašel na natezalnici. »Tudi zato, ker me prej ta misel nikoli ni prešinila razen v času, ko sem dirkal za Ducati. Po drugi strani sem letos vedel, da Marc ne bo vedno 100-odstoten in da bom v pravem trenutku gotovo na pravem mestu. Želja, da premagaš njega, ti vedno da dodatno motivacijo in zato je bila zadnja zmaga zame večja kot lanska v Assnu, kjer je bil Lorenzo poškodovan. Če ne bi bil, bi gotovo zmagal on. Letošnjo pa sem zgradil sam, korak za korakom,« pravi sedemkratni prvak najmočnejšega razreda, ki je lovoriko osvojil tudi v srednji in najnižji kategoriji.
Zdajšnjo št. 1 je skupaj s še nekaj izbranimi motociklisti sredi tedna gostil tudi na svojem ranču v Italiji, kjer je že pred časom uredil progo za motokros, srečanje ni bilo posledica zadnjega slavja, vabila je razposlal že veliko prej in se spopadel tudi z negodovanjem Marquezovega zastopnika Emilia Alzamore. »Prepričan je bil, da bomo pripravili dirko in bo nevarno," v smehu pojasni Rossi, ki je v resnici velik zagovornik varnosti v SP in vztraja pri tem, da bi bilo treba spremeniti precej stvari, da bi ta šport spet dosegel varnejšo plat. "Okoli 30 odstotkov stvari je zdaj narejenih za varnost, 70 odstotkov pa še vedno skrbi, da bi iz motorja iztisnili čim več. To številko bi rad zmanjšal in povečal prvo. Tudi največje hitrosti bi morali omejiti. Vožnja 350 km/h ni potrebna, navijačem ne prinese ničesar, če bi vozili vsaj 309 km/h počasneje, bi bilo več prehitevanj, razpleti bi bili tesnejši in vse bi bilo lažje,« pravi Italijan, čigar prihodnost bo, kot kaže, tako ali drugače vezana za ta šport, sploh odkar ima v razredu moto 3 že svojo ekipo.
