Tiskane izdaje
Ljubljana – V Monzi, kjer se bo jutri ob 14. uri prižgala zelena luč za 12. letošnjo dirko v formuli 1, so bolj ali manj vse oči uprte v Ferrarijeva zvezdnika Kimija Räikkönena in Sebastiana Vettla. Pravzaprav še zlasti v 28-letnega Nemca, ki je v tej sezoni slavil že dve zmagi. V pogovoru za spletno stran motorsport-total.com je Vettel o svoji prvi sezoni pri Ferrariju povedal marsikaj zanimivega.
Sebastian, že devet mesecev ste uradno Ferrarijev dirkač. Kako bi jih ocenili?
To je zame velika čast. Že večkrat sem dejal, da so se mi uresničile sanje, ko sem podpisal pogodbo in prvič oblekel rdeči kombinezon. Točno tako je, kot so mi rekli: nekaj posebnega, enkratnega. Čeprav sem veliko stvari vedel že od prej, je vseeno presenetljivo, kako velika strast vlada za to znamko v podjetju. Naj navedem primer mehanikov, ki imajo v formuli 1 izjemno težke službe. Svoje delo morajo ljubiti, kajti zgolj zaradi denarja tega že ne počnejo. Pri Ferrarijevih mehanikih gre povrhu še za čast in strast, da lahko delajo pri tem moštvu. To dobro opiše, kako posebno je biti del ekipe iz Maranella.
Pred tem ste bili dolgo član Red Bulla. Kako pomembno je bilo za vas po težki sezoni 2014 s prestopom k Ferrariju najti novo motivacijo?
Ni šlo le za lansko sezono, v kateri mi seveda ni šlo dobro. A to se dogaja. Počutil sem se pripravljenega za nov izziv. Da sem zdaj zelo srečen, pa nikakor ne pomeni, da so bile moje izkušnje z Red Bullom slabše. Ni pošteno primerjati to med seboj. Pri Red Bullu sem preživel zelo lepo obdobje, vštevši prejšnje leto. Vzdušje je bilo zmeraj dobro, fantje so bili čudoviti. Na tiste čase gledam le pozitivno. Bili smo izjemno uspešni. To bo ostalo in tega nekaj slabih dirk ne more spremeniti. Odhod k Ferrariju je bil zame pravi korak v pravem trenutku. Če bi zdaj primerjal rezultate, bi kdo zlahka rekel, da je bil prestop pameten. A sam na to ne gledam tako. Naša pričakovanja smo doslej presegli, kar je seveda sijajno, vendar pa še nismo tam, kamor si želimo priti. Čaka nas še ogromno dela.
Kakšna so bila vaša pričakovanja, ko ste prišli v Maranello?
Ko sem prvič vozil rdeči dirkalnik, sem bil srečen. Od prvega trenutka naprej sem se v njem počutil udobno. Toda težko je bilo imeti velika pričakovanja, kajti za ferrarijem SF15-T tiči prav posebna filozofija. Vsekakor je bil v primerjavi s prejšnjo sezono storjen napredek, kar je bil dober prvi znak. Ne bom razkril nobene skrivnosti, če bom rekel, da so fantje, zadolženi za razvoj motorja, opravili veličastno delo. Po zimskih testiranjih sem imel občutek, da imamo hiter dirkalnik, vendar nikdar ne veš, kje natančno si. Jasno je bilo, da bo Mercedes spet prevladoval, mi pa smo marsikoga presenetili. Smo na pravi poti.
Ko ste podpisali pogodbo s Ferrarijem, je bil vodja ekipe še Marco Mattiacci, ki ga je potem zamenjal Maurizio Arrivabene.
Z Marcom nisem prebil veliko časa, čeprav ni skrivnost, da sem se pogajal prav z njim in nekaterimi drugimi možmi. Eni so še zmeraj v moštvu, drugi so odšli.
Kakšno je vaše sodelovanje s tehničnim direktorjem Jamesom Allisonom? Predtem ste delali z Adrianom Neweyjem, ki velja za enega od najboljših konstruktorjev.
Ni ju mogoče primerjati med seboj. James je po mojem prava obogatitev za Ferrari. Gara kot nor, je nadvse odločen in ljubi motošport. Je pravi moštveni igralec in eden od najpomembnejših členov v našem moštvu.
K Ferrariju ste prišli kot štirikratni svetovni prvak in kot drugi šampion po Michaelu Schumacherju. Kako težko je bilo stopiti v njegove čevlje?
Sploh ne poskušam stopiti v njegove čevlje, ki so velikanski. Moja številka noge je le 41. No, šalo na stran. Lepo je bilo videti, da je Michaelov duh še zmeraj navzoč in da znajo ljudje ceniti, kaj vse je naredil za Ferrari.
Kaj pričakujete od tokratne dirke v Monzi?
V preteklosti tu nisem bil pretirano priljubljen. Upam, da se bo zdaj to spremenilo. Spominjam se svoje prve zmage leta 2008 na veliki nagradi Italije, ko so ljudje ponoreli. Menil sem, da cenijo, kar sem dosegel, potem pa sem dojel, da so se tako zelo veselili zaradi italijanske ekipe s Ferrarijevim motorjem (Toro Rosso). Leta 2011 sem v Monzi zmagal z Red Bullom. Bil sem prav tako srečen kot ob krstnem podvigu, pa so me izžvižgali. Takrat mi je postalo jasno, da je zelo pomembno, za katero moštvo zmaguješ. Zato se tokrat že veselim podpore italijanskih navijačev.
