Schumacherjeva vrnitev velika napaka

Potem ko bo ostal brez sedeža pri Mercedesu, vse kaže na to, da bo Michael Schumacher po koncu letošnje sezone svojo čelado dokončno obesil na klin. Če bi si namreč pri 44 letih, kolikor jih bo dopolnil 3. januarja, še želel vztrajati v formuli 1, bi lahko to v kolikor toliko konkurenčnem moštvu počel le še pri Sauberju, kar pa je malo verjetno.

Ob tem so se začeli Schumacherjevi navijači, ki so mu ostali zvesti vse od njegovih zlatih časov, znova spraševati, kaj mu je bilo tega treba. Zakaj se je nemški veteran po svoji prvi »upokojitvi« po koncu sezone 2006, v kateri je nanizal še sedem zmag, predlani po treh letih premora sploh vrnil v najhitrejši »cirkus«? Zavoljo sedmih, devetih, enajstih, celo 17. mest, po katerih je v glavnem posegal, pa tudi zaradi hudih spodrsljajev, ki so se mu prikradli (zadnjega si je privoščil prav pred tednom dni na VN Singapurja, ko je povsem po nepotrebnem od zadaj silovito trčil v Francoza Jeana Erica Vergna), zagotovo ne.

Ne, takšni »podvigi« že niso bili njegov cilj. Schumacher je pač kot vselej meril najvišje – na vrh, kajti svetovni prvak si je želel postati tudi z nemškim nacionalnim moštvom, kakor tudi pravijo Mercedesovi ekipi v formuli 1. Iz tega zornega kota je bila njegova vrnitev v kraljevski avtomobilistični razred nedvomno velika napaka. Nemški zvezdnik v zatonu je namreč doslej v svoji drugi karieri od sezone 2010 s tretjim mestom na letošnji VN Evrope v Valencii iztržil zgolj eno uvrstitev na zmagovalni oder ter povrhu pravzaprav ves čas stal v senci svojega moštvenega sotekmovalca in rojaka Nica Rosberga.

Med mnogimi tudi nekdanji šampioni Jody Scheckter, Jackie Stewart in Nigel Mansell niso mogli razumeti, zakaj se je sedemkratni svetovni prvak po tem, ko je osvojil že vse, kar se je osvojiti dalo, vrnil na dirkališča. »Na tak način poceni zapravlja svoj ugled in uničuje legendo,« so razmišljali na glas. Toda zdaj 43-letni Nemec se zaradi takšnih opazk ni pretirano vznemirjal; po eni strani zato, ker je že od nekdaj tako trmast, da si želi vedno doseči prav vse, kar si vbije v glavo, po drugi pa Schumacher že dolgo slovi po tem, da najbolj uživa v tem, ko poskuša voziti hitreje, kot je dirkalnik zmožen.

Kakor koli že; nemški veteran se je po kratki izjavi, da obžaluje neuresničene cilje pri Mercedesu, da celotnemu moštvu in svojemu nasledniku Lewisu Hamiltonu želi vse najboljše, zavil v molk. Zato pa se je v zadnjih dneh večkrat oglasila njegova nekdanja predstavnica za odnose z javnostmi in zdajšnja menedžerka Sabine Kehm, ki je za včerajšnjo izdajo visokonakladnega nemškega časnika Bild razkrila, da je – kar zadeva Michaelovo prihodnost – mogoče čisto vse. Celo selitev k Sauberju, pri katerem bi sedemkratnega svetovnega prvaka sprejeli odprtih rok in pri katerem so Kehmovo – zanimivo – v zadnjem obdobju pogosto videli.

Schumacherjev nekdanji zastopnik Willy Weber ne izključuje niti tega, da bi se najboljši nemški dirkač vseh časov vrnil k Ferrariju, pri katerem naj bi zamenjal Felipeja Masso, nekateri pa ga povezujejo tudi z Lotusom. Toda precej verjetnejša se vendarle zdi možnost, po kateri bi kariero nadaljeval pri Mercedesu – v vlogi njegovega ambasadorja, športnega direktorja ali svetovalca za razvoj. Tako bi ohranil stik s takšnimi in drugačnimi dirkalniki ter še naprej tešil svojo veliko adrenalinsko odvisnost. Zaradi nje si tisti, ki ga dobro poznajo, ne znajo predstavljati, da bi se lahko čez noč popolnoma umaknil iz avtomobilizma. Kaj bo torej počel po koncu te sezone, bo po vsej verjetnosti znano v kratkem; konec koncev je že večkrat ponovil, da bo svoje načrte za prihodnost razkril v prihajajočem oktobru ...