Solzno slovo od Ferrarija, ki je zanj kot družina

Luca di Montezemolo zapušča »rdeče«, ki že šest let niso osvojili ničesar. Kaplja čez rob je bil polom v Monzi.

Objavljeno
15. september 2014 12.20
Italy Ferrari Montezemolo Out
Miha Šimnovec, šport
Miha Šimnovec, šport
Čeprav je Luca di Montezemolo še prejšnji konec tedna v Monzi, na prizorišču 13. letošnje dirke za svetovno prvenstvo v formuli 1, vztrajno zavračal govorice, po katerih naj bi mu bili na čelu Ferrarija šteti dnevi, je slednjič le popustil pritiskom vodstva Fiata.

V sredo, tri dni po polomu »rdečih« na veliki nagradi Italije, na kateri so po zaslugi devetouvrščenega Kimija Räikkönena iztržili vsega dve točki, je napovedal odstop s predsedniškega položaja, na katerem je vztrajal dolgih 23 let. »Ferrari je najbolj čudovito podjetje na svetu. Da sem ga lahko vodil, si štejem v veliko čast. To je (bil) izjemen privilegij. Ob družini je bila to najpomembnejša stvar v mojem življenju – in bo vselej tudi ostala!« je 67-letni Italijan s solznimi očmi poudaril ob svojem slovesu s položaja, ki ga bo 13. oktobra, ob proslavi 60-letnice Ferrarija v Severni Ameriki, prepustil svojemu nasledniku Sergiu Marchionneju, prvemu možu Fiata.

Montezemolo je močno zaznamoval moštvo iz Maranella, h kateremu ga je leta 1973 pripeljal nihče drug kot ustanovitelj podjetja Enzo Ferrari. Tako je izšolani pravnik že pri 25 letih postal vodja znamenite italijanske ekipe v formuli 1, 1991., pičlo leto po tem, ko je bil med glavnimi prireditelji uspešnega svetovnega prvenstva v nogometu, pa ga je Gianni Agnelli imenoval še za predsednika Ferrarija.

Najbolj ponosen je kajpak na zlato obdobje »rdečih«, ki se je začelo s prihodom Michaela Schumacherja. Nemški velezvezdnik, ki naj bi ga Montezemolo zvabil za 35 milijonov evrov letne plače, je namreč Ferrariju v sezoni 2000 po sušnih 21 letih spet zagotovil vozniško lovoriko in ji zatem dodal še štiri naslove svetovnega prvaka zapovrstjo.

Po Schumacherju, ki – mimogrede – zdaj v domači oskrbi okreva od nesrečnega smučarskega padca konec lanskega leta nad Meribelom, je šampionski pokal moštvu iz Maranella pridirkal le še Räikkönen (2007). Odtlej se Italijani neuspešno potegujejo za vozniško lovoriko, četudi so konec leta 2009 v svoje vrste pripeljali Fernanda Alonsa, ki je za nekatere ta čas celo najboljši dirkač na svetu. Brez nje bodo ostali tudi v letošnji sezoni, ki bo – kakor vse kaže – ena od Ferrarijevih najslabših v zadnjem obdobju.

Po trinajsti od 19 dirk je namreč Alonso v skupnem seštevku šele na petem mestu, pri čemer za vodilnim Nicom Rosbergom (Mercedes) zaostaja že za 117 točk, še slabše kaže Räikkönenu, ki je komaj deseti. Nič kaj spodbuden ni niti pogled na konstruktorsko razvrstitev, v kateri Ferrari s 162 točkami zaseda šele četrto mesto za Mercedesom (454), Red Bullom (272) in Williamsom (177). To je le še en dokaz, da so v Maranellu z letošnjim nekonkurenčnim dirkalnikom F14 T ustrelili mimo.

Zaradi neuspehov, ki so se vrstili kot po tekočem traku, se je moral Montezemolo čedalje pogosteje zagovarjati pred Fiatovim prvim možem Marchionnejem, zadnji polom v Monzi pa je očitno pomenil kapljo čez rob. Zaradi nje je moral 67-letni Italijan navsezadnje odstopiti, vse glasnejše pa so tudi govorice, da bo moštvo po koncu sezone zapustil tudi Marco Mattiacci, ki ga je poslavljajoči se Ferrarijev predsednik sredi aprila postavil za vodjo ekipe namesto Stefana Domenicalija.

»Luci bi se rad osebno zahvalil za vse, kar je storil zame, za Ferrari in Fiat,« je omenil Marchionne in z besedami, češ da že šest sezon niso ničesar osvojili, dal jasno vedeti, zakaj se končuje Montezemolova era. »Luca Di« mu je posredno odvrnil, da je pravi mož za vodenje Ferrarija, le-ta pa bo vedno del njega. To je mogoče sklepati tudi iz njegovega odgovora na vprašanje, zakaj so Ferrarijevi dirkalniki pravzaprav rdeče barve. »Zato, ker je tudi naša kri rdeča ...«

Lauda: Skrajni čas za spremembe

Montezemolo slovo je v krogih formule 1 sprožilo mnoge odzive. Niki Lauda, predsednik nadzornega odbora pri Mercedesu, ki se je kot Ferrarijev dirkač veselil dveh naslovov svetovnega prvaka (v letih 1975 in 1977), je, denimo, omenil, da je (bil) skrajni čas za spremembe v Maranellu. »Kadar se v določenem podjetju stvari razvijajo v napačno smer, je pač treba nekaj ukreniti. Čeprav ne bo preprosto Ferrarijevo ekipo vrniti na zmagovite tirnice, je zdaj še pravi čas za sprejem pomembnih odločitev za prihodnjo sezono,« je presodil 65-letni Avstrijec, medtem ko je Nigel Mansell, šampion iz sezone 1992, brez dlake na jeziku dejal, da je Ferrari vsekakor največje razočaranje letošnjega prvenstva. »Zdaj morajo ekipo malo 'prečistiti', kar tudi počnejo. Verjamem, da bodo zaposlili nekaj dobrih ljudi,« je omenil 61-letni Anglež, ki obžaluje, da v Maranellu niso najeli izvrstnega konstruktorja Adriana Neweyja. Zato pa naj bi se k italijanski ekipi vrnil Ross Brawn. Montezemolov naslednik Sergio Marchionne je Ferrarijeve navijače zaprosil za potrpljenje, hkrati pa jim je obljubil, da bodo storili vse, da bodo Fernandu Alonsu in Kimiju Räikkönenu za prihodnjo sezono izdelali konkurenčna dirkalnika.