Tim Gajser prizemljen na vrhu sveta

Prejšnji teden si je tik pred 20. rojstnim dnem podaril najlepše darilo. S krono v elitnem razredu MXGP je osvojil vrh motokrosističnega sveta. Višje kot to ne obstaja. »V otroštvu sem sanjal, da bi zmagoval, bil dober motokrosist, znan kot dobra oseba in dober športnik. Čeprav je pozornosti vse več, se v tej vlogi dobro počutim,« bencinskemu zvezdniku Timu Gajserju prija status, ki si ga je ustvaril.

Če na youtubu v iskalnik zapišeš Tim Gajser, se med zadetki pojavi tudi videoposnetek iz leta 2009, na katerem mali Tim – pove, da je star 12 let – avtorju Matjažu Koširju pripoveduje svojo športno zgodbo. Denimo, kakšen je bil njegov stik z motocikli. »Ati me je vse naučil. Najprej nisem imel sklopke, ampak samo zavoro in 'gas', ker 50-kubični motorji nimajo sklopk. Ati me je naučil startati s sklopko,« je pripovedoval na kavču, oblečen v rumeni tekmovalni dres. Nekaj posebnega je izžareval ta fant iz haloške vasice Pečke. »Tekmovati sem začel s tremi leti, prva tekma je bila v Rakeku, bil sem tretji,« je iskrivo pripovedoval, da se je že ob prvem srečanju s tekmeci povzpel na stopničke. Nato pa odgovarjal na vprašanja o prvem vidnejšem dosežku v evropski konkurenci: naslovu prvaka na stari celini, ki ga je v kategoriji do 65 ccm osvojil leta 2007.

Fotografija s Cairolijem

Tisti uspeh ga je popeljal na podelitev nagrad v prestižni Monte Carlo, kjer se je mali Tim znašel med zvezdniškimi imeni bencinskega sveta. Takrat je svoj drugi naslov svetovnega prvaka v razredu MX2 osvojil Italijan Antonio Cairoli, ki je v Monako prav tako prišel po lovoriko. Tedaj si Tim še ni predstavljal, da bo v prihodnosti v boju za svetovno krono v elitnem razredu MXGP suvereno premagal izkušenega italijanskega dirkača. »Nisem znal govoriti angleško, kar po slovensko sem povedal. Fajn je bilo, videl sem vse, slikal sem se s Cairolijem, sedel sem poleg menedžerja, ki dela proge po Ameriki za MX1 in MX2. Svečano sem bil takrat oblečen drugič, prvič sem bil za obhajilo,« je v arhivskem posnetku simpatično razkrival vtise o slavnostni podelitvi v Monte Carlu.

In prav takšen je Tim ostal po vseh osvojenih lovorikah – naslovih evropskega prvaka v kategorijah do 85 ccm (2009) in 125 ccm (2012), mladinskega svetovnega prvaka do 125 ccm (2012), priznanju Mendarodne motociklistične zveze za novinca leta v moto športu (2012), naslovih svetovnega prvaka v MX2 (2015) in MXGP –, in sicer umirjen, skromen, preprost, prijazen: prizemljen na vrhu sveta. »Vse izhaja iz vzgoje. Nikoli ne smeš s prstom pokazati na otroka, če se ne zna lepo obnašati, ker za to ni kriv on, odgovorni so starši,« je vzrok za to, da ni izgubil tal pod nogami, pojasnil Timov oče Bogomir. »Tudi če postaneš svetovni prvak, se zate nič ne spremeni. Tako sem ga učil,« je poudaril Gajser starejši, ki si je začrtal, da bo iz sina – še preden se je rodil – ustvaril svetovnega prvaka.

Pričakoval »le« nekaj stopničk

Štirinajst držav in štiri celine je od februarja do vključno septembra Tim obiskal zaradi dirk v svetovnem prvenstvu v MXGP, razredu, ki ga je letos okušal prvič v karieri. Dokazoval se je v Katarju, Argentini, na Tajskem, Nizozemskem, Češkem, v Italiji, Latviji, Nemčiji, Španiji, Franciji, Angliji, Belgiji, Švici in nazadnje v ZDA. »To je nov začetek, nov razred, novo poglavje za vso ekipo. Tekmeci v MXGP so izkušenejši od mene, zato bo prvo leto zame predvsem učno. V premierni sezoni si bom poskušal pridirkati kakšne stopničke, vendar si ne bom nalagal pritiska,« je lansko zimo razmišljal o letošnjem prvenstvu med elito. Ni si predstavljal, da bo opravil s konkurenco že na uvodni dirki sezone v Katarju. Drugače je čutil njegov oče: »Nikoli se ni branil močnih tekmecev, to ga še bolj motivira. Vedno je dirkal korektno in takšen pristop ohranja. Po znanju in sposobnostih verjamem in vem, da lahko postane svetovni prvak,« je Bogomir Gajser opozoril še pred začetkom sezone.

Že od uvodne dirke v MXGP je Tim bolj užival kot v MX2, v katerem se je mučil zaradi nekonkurenčne 250-kubične honde. Tvegal je in šel prek svojih meja. Na 450-kubičnem motociklu, na katerem je treniral zadnja tri leta, pa je bila zgodba drugačna: »Motor je dober in v tem primeru je vse naprej odvisno samo še od voznika,« je ob krstnem nastopu primerjal najprestižnejšo kategorijo z MX2. Zmaga na uvodu v sezono ga je ponesla, ujel je val uspeha in se na 17 dirkah petnajstkrat povzpel na stopničke, sedemkrat na najvišjo. Nepremagljiv je bil v 15 vožnjah, vknjižil je še 17 najhitrejših krogov.

Na kolesu v dirkaški opremi

O zgodovinskih uspehih za slovenski motokros smo povprašali Saša Kraglja, lastnika 18 naslovov državnega prvaka v tej panogi, ki je v preteklosti prav tako okusil tekmovalni duh v najprestižnejšem razredu na svetu. Poznata se od Timovih tekmovalnih začetkov, ko je dirkal v najnižjih kategorijah in se po stopnicah vzpenjal proti vrhu.

»Vedno je izstopal po energiji, ki mu je ni nikoli zmanjkalo. Ko so po tekmi drugi sedli in od utrujenosti zaspali, je bil Tim še na kolesu, in to kar v opremi, v kateri je končal dirko. Nanj gledam zelo spoštljivo, saj se zavedam, kaj vse je moral storiti, da je dosegel cilj. Prepričan sem, da je pred njim ogromno uspehov in dogodivščin. Skromnost na poti do uspeha ga je naredila športnika z veličino. Vedno se je moral boriti za vsako stvar in nikoli mu ni bilo nič dano v presežkih. To mi je zelo znano, saj sem se tudi sam moral za vse boriti – to pa je tisto, kar te izoblikuje v pravo osebnost,« je pripovedoval 39-letni Kragelj, ki je pred Gajserjevim obdobjem pustil globok pečat v slovenskem motokrosu.

Že pred leti, ko je bil vodja mladinske reprezentance na dirki v Bolgariji, je v Timu prepoznal velik potencial: »Vedel sem, da bo ves svet njegov, če jim uspe sestaviti ves mozaik – z ekipo, brez poškodb in z vztrajnostjo,« je razmišljal o karieri mladega zvezdnika. Prepričan je, da bodo v družini sprejeli modre odločitve glede Timove prihodnosti. »Naj mu številka 243 prinaša srečo in nadaljevanje kariere brez poškodb,« je dirkaču, ki je lani uspešno opravil poklicno maturo na srednji ekonomski šoli v Slovenski Bistrici, zaželel vse najboljše na nadaljnji športni poti.

Proti vrhovom čez Atlantik

Katero smer bo ta ubrala že prihodnje leto, bosta Tim in Bogomir razkrila po sezoni. »Cilj je osvojiti naslov svetovnega prvaka v MXGP, potem pa imava z atijem odprte roke: lahko greva v ZDA, lahko ostaneva v Evropi. Nič še ni odločenega,« je Tim pripovedoval na zadnji novinarski konferenci za slovenske medije, preden je vstopal v zadnji del sezone.

Potem ko bo v nedeljo v Ameriki visoko v zrak dvignil lovoriko svetovnega prvaka, ga 25. t. m. čaka še reprezentančna dirka za svetovni pokal narodov v Italiji. Oktobra se bo meril še v Nemčiji na spektaklu superkrosa v dvorani: »To je ena največjih dirk na svetu. Nagradni sklad je milijon evrov.«

Gajserja ne skrivata, da ju mika ameriški superkros. »Zanimanje za Timov prihod v ZDA je veliko,« je povedal oče Gajser in dodal, da je njegova želja osvojiti vse najpomembnejše lovorike. Po doseženih vrhovih v Evropi sinu privošči tudi tiste onkraj Atlantika.