Tim Gajser: Slovencem ne moreš reči ne, ker pridejo zaradi tebe

Jutri severno od Gardskega jezera prva letošnja evropska tekma v MXGP. Gajser pred najbolj napornim koncem tedna.

Objavljeno
14. april 2017 22.06
Mojca Finc, poročevalka
Mojca Finc, poročevalka
Pietramurata – Sploh ni pomembno, ali je tekma, trening ali le prihod ekip na prizorišče naslednje dirke v MXGP, vsa pozornost se vselej ustavi na Timu Gajserju. Vodilnega v SP jutri severno od Gardskega jezera čaka prva letošnja preizkušnja v Evropi. Lani je bil na VN Trentina tretji, pred dvema letoma pa je slavil prvo zmago v MX2. Dan bo zaradi slovenske navijaške podpore zanj zelo poseben.

V lanski sezoni ste imeli še vsaj deset odstotkov rezerve, je dejal vaš oče. Na koliko odstotkih ste po uvodnih štirih dirkah prvenstva?

Drži, lani je bilo še nekaj rezerv, imeli smo nekaj zasebnih zadev, ki tudi vplivajo nate in nisi povsem sproščen. Rezerve so vedno prisotne, ni vselej tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše. Na prvih dveh dirkah v tej sezoni zaradi bolezni nisem bil pravi, v Indoneziji nismo imeli prave tekme, saj smo odpeljali samo trening in eno vožnjo, tam si pač potreboval srečo, da si kaj izvlekel. V Argentini pa se je odvijalo, kot se je moralo – sproščeno, užival sem na motorju. Menim, da sem zdaj pripravljen blizu 100 odstotkom.

Čeprav na uvodnih dveh dirkah, ki ste ju omenili, ni šlo po vaših načrtih, niste kazali jeze. Se vam zdi, da ste letos bolj preudarni, zreli?

Verjetno sem. Vsako leto sem starejši in imam več izkušenj. Za mano je tudi prva sezona v eliti, lani sem bil še novinec. Letos sem zato vedel, kaj lahko pričakujem, ne pa tudi, kako bodo pripravljeni tekmeci. Petnajst nas je, ki lahko vrhunsko vozimo, če nam uspe dober štart. Ta je letos zelo pomemben, ker smo si močno blizu, časi, ki jih dosegamo, so podobni.

Na papirju so letos tekmeci močnejši kot lani. Ampak vas ne ustavi niti to. Ko vas ne ovira bolezen, se zdi, da vas nič ne ustavi. Tudi visoka nadmorska višina denimo ne. V čem je letošnji Tim kot tekmec drugačen od lanskega?

Mislim, da je isti, samo malo bolj dirka z glavo. Iz napak, ki sem jih delal lani, sem se skušal naučiti kar največ. Z očetom sva se veliko pogovarjala o tem, da jih ne bi ponovil. Pridno sem treniral, morda še malo več kot sicer. Ogromno časa sem posvetil zimskim pripravam, kondiciji, tudi motorju. Načrt dela sva spremenila, treninge na hondi sem začel pozneje, ker je sezona vsako leto daljša in da se ne bi proti koncu naveličal motorja. Skratka, to so spremembe, ki pozitivno vplivajo name.

Ste strogi do sebe?

Moraš biti. Zelo sem vesel, da me obkrožajo takšne osebe, ki mi povedo, kaj mislijo in vidijo. Sploh oče in dekle. Če nisem dobro izpeljal česa, mi to povedo. Ne rečejo mi, ubogi Tim, saj bo boljše, ne božajo me. Najprej se vprašam, zakaj mi to sploh govorijo. Ko dobro premislim, pa vidim, da je to samo pozitivno, saj mi hočejo pokazati, kako je lahko še boljše.

Kakšno oceno bi si pripisali po štirih dirkah?

Tri do štiri.

Kako pa ste zadovoljni z odzivom nove honde na dirkah?

Motor je zares vrhunski. Testirali smo ga skozi vso zimo, a ko prideš na dirko, je občutek vseeno drugačen. Potrebovali smo nekaj tekem, predvsem na pripravljalnih nisem bil pravi, tudi rezultati ne. Lovil sem se, a zdaj sem se navadil. Motor smo vrhunsko pripravili, z očetom sva dobro nastavila vzmetenje, z vso ekipo dobro delujemo, zato sem res zadovoljen.

Torej sproti odpravljate pomanjkljivosti, finese?

Ne bi rekel, da so to pomanjkljivosti. Motor se spreminja od tekme do tekme in na to se je treba odzivati, denimo na visoko nadmorsko višino, temperaturo, vlago. Inženirji to vse upoštevajo in uredijo nastavitve na najboljši možni način. Nato preizkušamo na treningih, kaj najbolj pomaga, da motor »čisto« deluje, in potem uporabimo na tekmah.

Letos ste dirkali v Katarju, Indoneziji, Argentini in Mehiki. Kako tam navijači doživljajo motokros?

V Južni Ameriki je bilo noro! Ko sva šla z očetom na ogled proge, so nama žvižgali in mahali, 10.000 ljudi je bilo na tribuni in vsi so pozdravljali. Eno uro sem bil tam, se fotografiral z njimi in jim delil podpise. Vsi, množica navijačev, so mi zaploskali.

To je bilo pred treningom?

Med treningom in kvalifikacijami. Ko nekdo zakriči moje ime, se pač odzovem. Resda potem pride še drugi, tretji, njih deset. Ustrežem jim s podpisi. Potem pa se sproži cel val.

Imate sploh še kje svoj mir?

Težko. Najbolj se psihično pripravljam za ta konec tedna. Ker ta vikend bo najbolj nor, saj bo prišlo veliko slovenskih navijačev. Njim ne morem reči ne. Ponavadi, ko podpisujem kakšno uro in jih še ne zmanjka, se opravičim, ker moram oditi. Slovencem pa pač ne moreš reči ne, ker pridejo zaradi tebe.

So Haloze še vedno najbolj miren kotiček, kamor se umaknete?

Z dekletom živiva na svojem, umaknjena iz Haloz, a še vedno v mirnem okolju. Domov hodim na treninge. Kdaj se najde kdo na progi, ampak ponavadi nas je težko najti, ker smo skriti.

Je ta proga, ki jo je naredil vaš oče, za vas najboljši teren za trening na svetu?

Drži. Tudi najbolj tehnična in najbolj zahtevna. Vanjo so vključeni vsi elementi. Vsako prizorišče v svetovnem prvenstvu predstavlja nekaj novega, na domači progi pa imamo vključene prvine iz vseh skupaj. Zato me na dirki skoraj nič ne more presenetiti.

Jutri se vam bosta med tekmeci letos prvič pridružila še dva Slovenca, Peter Irt in Klemen Gerčar.

Takšna udeležba je za slovenski motokros zelo lepa – trije na najprestižnejšem tekmovanju. V preteklosti so bile to sanje vseh slovenskih motokrosistov; priti na to visoko raven, meriti se z najboljšimi na svetu. Uspelo nam je! Naj ne zveni, da se hvalim, smo tudi zelo na vrhu.

Ko uresičite cilj, pravite, da si je treba zastaviti težjega od prejšnjega. Kakšen bo ta konec tedna?

Lani mi ni šlo po načrtih, tokrat bom poskušal popraviti napake, ki sem jih takrat delal. Vknjižil sem dva padca v obeh vožnjah. Želim se sprostiti in uživati na motociklu. Če uživam, lahko tudi vozim zelo hitro, s tem pa pridejo tudi rezultati.

Čeprav imate pogodbo s Hondo do leta 2020, vas kljub temu snubijo druge ekipe?

Pridejo in sprašujejo, kar se mi zdi logično. Hočejo se pogovarjati za prihodnost. Velike ekipe. A do leta 2020 bom 100-odstotno pri Hondi, zelo sem zadovoljen s sodelovanjem. Kaj bo naprej, pa bomo videli. Se pa ves čas kaj dogaja.