Timova sezona premikanja meja

Motokrosist Tim Gajser šestkrat na stopničkah dirk za svetovno prvenstvo.

Objavljeno
17. september 2014 21.44
Mojca Finc, šport
Mojca Finc, šport

Ljubljana – Najstnik Tim Gajser si bo letošnjo sezono za svetovno prvenstvo v razredu MX2 zapomnil po zgodovinskih rezultatih za slovenski motokros: šestkrat se je uvrstil na stopničke in dvakrat zmagal v posamičnih vožnjah. Pri izjemnih predstavah ga nista ustavili niti natrgana mišica v kolku, ki si jo je poškodoval v Skandinaviji, niti pet šivov v rami pred dirko v Braziliji.

V sezono je najstnik iz Pečk, ki ga od otroštva v bencinskem svetu vodi in usmerja oče Bogo (ta v državnem prvenstvu tekmuje v kategoriji veteranov), stopil po dokazovanjih v kategoriji do 250 ccm, v kateri ga motocikel ni ubogal, spopadal pa se je tudi s težavami pri menjavah moštev. S podpisom pogodbe s tovarniško ekipo Honde si je začrtal pot uspeha v razredu MX2. »Sezono smo začeli s Hondinim vodilom: Moč sanj. Ob koncu tekmovalnega ritma lahko potrdim, da smo s Timom izkusili, kako močne so lahko. Po izjemnih rezultatih bo ekipa prihodnje leto še bolj motivirana pri lovu na naslov svetovnega prvaka,« je bil zadovoljen vodja Gajserjeve ekipe Giacomo Gariboldi, ki je z mislimi že pri novih dosežkih.

Gajser je zastavljene cilje pred sezono presegel. Nadejal se je rednega uvrščanja med deseterico najboljših v svetovni konkurenci, kar mu od 17 dirk ni uspelo le na drugi letošnji preizkušnji na Tajskem, kjer je bil 18. Polovico dirk je končal med peterico najboljših, stopničke je vknjižil na dirkah v Veliki Britaniji, Nemčiji, na Švedskem, Finskem, v Braziliji in Mehiki.

Posebno si bo zapomnil predzadnjo dirko sezone, ko je v Braziliji vknjižil premierno zmago v posamični vožnji. Dan prej ni kazalo, da si bo pridirkal rezultat kariere; po nesrečnem padcu v kvalifikacijah je namreč končal v bolnišnici. »Teren je bil zelo spolzek, vrglo me je s proge, priletel sem v sponzorske oglase z železnim ogrodjem, posledica močnega udarca je bila odprta rana. Šivanje je bilo neizogibno,« se je spominjal Gajser, ki je na štart dirke prišel s petimi šivi v rami. »Pred tekmo sem prejel protibolečinsko injekcijo. Kljub temu sem čutil bolečine, a sem stisnil zobe in si zagotovil vrhunski rezultat,« je prigarano pot do vrha opisal dirkač, ki vselej poudari, da pri dirkanju niso pomembne vremenske razmere ali teren, temveč trezna glava.

Popolno osredotočenost doseže pred štartom, ko se nasloni na krmilo motocikla in odtava v svoj svet. »Pogovorim se sam s sabo. Če bi mi kdo prisluhnil, bi se mu verjetno zdel čudak. A takšna priprava mi ustreza,« je opisal svoj ritual. Tudi v Braziliji se je, vedoč, da je zaradi poškodbe v primerjavi s tekmeci hendikepiran že na štartu, skušal popolnoma zbrati. »Z očetom sva našla nekaj zanimivih in novih linij na progi, ki so na tekmi ustvarile razliko med mano in tekmeci,« je razkril, kaj je bilo ključno. Kakšen je bil občutek ob zmagi? »Nepopisen. V četrtem krogu sem povedel. Kljub neizmernemu veselju sem ostal zbran do ciljne zastavice,« je podoživel zmagovalno vožnjo. Rezultat je ponovil še na zadnji dirki sezone v Mehiki, na kateri je vknjižil končno 2. mesto. Od sezone SP se je poslovil s 5. mestom v skupnem seštevku.

Letos je bil Gajser, ki ga 28. t. m. čaka še ekipni nastop na dirki za pokal narodov v Latviji, osredotočen na pridobivanje izkušenj, prihodnje leto pa bo šel na nož že na uvodni dirki.