Tudi Žagarjevo tretje mesto bi šlo v anale

Ljubljana – Idealen razplet: naslov svetovnega prvaka. Črn scenarij: končno šesto mesto. Takšen je razpon vseh mogočih različic, kje bo slovenski spidvejski šampion Matej Žagar zaključil sezono SP po današnjem (19) finalu v poljskem Torunu. Trenutno je četrti, a je med drugim in petim mestom le osem točk razmaka.

V igri je torej še 21 točk, kolikor jih je – kot prvi po Vojensu 2010, ko se je to posrečilo njegovemu rojaku Tomaszu Gollobu – nazadnje v Stockholmu v žep pospravil lanski podprvak Jaroslaw Hampel. Z drugimi besedami to pomeni, da Žagar, ki za prepričljivo vodilnim Gregom Hancockom zaostaja 18 točk, lahko celo še osvoji šampionsko lovoriko. A boginja Fortuna bi morala biti krepko na njegovi strani. Realnejši je boj za končno drugo mesto, a sta pred njim tako domači as Krzysztof Kasprzak, ki je na kar šestih letošnjih dirkah (od 11) stopil na zmagovalni oder, kot tudi branilec naslova, Britanec Tai Woffinden. Oba sta tudi edina s po dvema zmagama v sezoni.

Če bi 31-letnik iz Črne vasi pri Ljubljani v končni razvrstitvi ujel najboljšo trojico, bi bil to z naskokom največji uspeh slovenskega spidveja, a se je treba zavedati, da se je Žagar med elito vrnil šele lani, ko je sezono končal na spodobnem sedmem mestu, s katerim si je zagotovil tudi letošnjo vstopnico. Že nekaj časa pa je jasno tudi, da bo serijski državni prvak v SP tekmoval tudi celotno prihodnjo sezono.

Za konec sezone dirkaško karavano čaka finale v Torunu, ki bo že tretja letošnja preizkušnja na poljskih tleh, s katerimi ima sicer Matej še neporavnane račune. Letos je bil v Gorzowu resda drugi, le za senzacionalnim Bartoszem Zmarzlikom, medtem ko je v Bydgoszczu celo zgrešil polfinale. Tudi na lanski Torun nima najlepših spominov, saj je z le tremi osvojenimi točkami pristal na predzadnjem mestu. Poljska je sicer njegov drugi dom, njegovo moštvo Stal Gorzow Wielkopolski se je prvič po 31-letnem postu veselilo naslova ekipnega državnega prvaka, s čimer je padlo našemu asu s pleč veliko breme in bo danes lahko vozil neobremenjeno, sproščeno.

»V Torunu nisem nikdar blestel, a upam, da se bo letos to spremenilo. Če ne najdeš pravih nastavitev, si hitro na spolzkem terenu, upam torej na najugodnejši razplet. Napadel bom kolajne, če se mi izide, bo to čudovita pika na i uspešni sezoni. Motiva mi ne manjka, saj se do takšne priložnosti ne dokoplješ tako preprosto, zato sem še intenzivneje treniral in preizkušal nove motorje v tednu pred dirko,« je pojasnil dirkač AMTK Ljubljana.

Naslov svetovnega prvaka, svojega tretjega v karieri, pa mora le še zapečatiti ameriški »fosil« Greg Hancock, ki je že pred tremi leti, ko se je okitil z drugo prestižno lovoriko, postal najstarejši skupni zmagovalec med spidvejsko elito. A za 44-letnega asa sedemnajst let po osvojitvi prve trofeje so mlajši izzivalci očitno prešibki ali vsaj premalo konstantni, saj jim bo odčital lekcijo, pa čeravno si je med sezono poškodoval roko in moral manjkati na preizkušnji v Vojensu – kar se mu pred tem na kar 177 zaporednih dirkah ni zgodilo niti enkrat samkrat. Če bo danes dejansko dvignil zmagovalni pokal, bo postal najuspešnejši ameriški spidvejist vseh časov, doslej si je primat delil z Bruceom Penhallom, šampionom v letih 1981 in 1982, od katerega je tudi prevzel nedotakljivo številko 45.