V mladosti mu vonj po bencinu ni dišal, tedaj je bil predan gimnastiki, nato pa si je poškodoval hrbet in še v puberteto je zašel. »Ta šport sem opustil, ker v njem ni bilo dovolj denarja. No, šalo na stran, bil sem malce prelen, da bi vsakodnevno opravljal tako zahtevne treninge. Vzporednic z relijem res ne bi mogel najti, mi je pa gimnastika pomagala pri zbranosti in ohranjanju hladne glave. Že od otroštva so me učili, kako ostati miren v ključnih trenutkih, danes mi to očitno koristi,« se je pošalil Alzačan, ki namerava reliju pomahati v slovo po koncu sezone 2013. Prihodnost si kreira že danes - z nekdanjim mentorjem Dominiquejem Heintzem je ustanovil ekipo, s katero se podajata na krožna dirkališča, leto po upokojitvi pa se namerava Loeb ponovno udeležiti slovite vztrajnostne preizkušnje 24 ur Le Mansa.
Ko je moral izpostaviti najboljši in najslabši dan v dosedanji karieri, ni okleval niti za hip. »Najlepši trenutek? Nedvomno lanska osvojitev sedmega naslova svetovnega prvaka pred nepregledno množico domačih privržencev na dirki po Franciji. Ne morem opisati, kako je bilo, ko sem stal na ciljni rampi in mahal številnim prijateljem, ki me podpirajo in mi stojijo ob strani že od začetka. Potreboval sem celo policijsko spremstvo, da sem se lahko prebil skozi množico,« je poudaril osemkratni šampion, ki se je s cmokom v grlu spomnil tudi ponesrečenih začetkov. »Za volanom citroëna saxoja se mi je leta 1998 pripetila nesreča, zaradi katere sem skoraj bankrotiral. V ekipi smo komaj zbrali dovolj sredstev za še en reli, na katerem se je zgodba ponovila - spet sem končal ob progi, denarja za popravilo dirkalnika pa ni bilo. Tedaj sem že mislil, da je moje kariere konec. Vodji moštva sem se celo zlagal, da sem zbil jelena. Na srečo smo z veliko truda le našli dovolj financ, da sem se lahko udeležil tudi naslednje dirke, ki se je končno razpletla po mojih željah.«
SuperSeb v prostem času pleza, se ukvarja z motociklizmom, rad sede v gokard, ima celo licenco za vožnjo helikopterja. Sinonim za pravega moškega torej, ki pa mu je žena Severine doslej povila le hčerko Valentine. Je morda razočaran, ker še ni poskrbel za družinskega naslednika v dirkanju? »Niti najmanj. Nežen človek sem, imam hčerko, ki me neprestano poljublja in to mi nadvse ustreza,« je poudaril rahlo vraževeren Loeb - dokler bo svetovni prvak, se bo bril le enkrat tedensko, obljublja. V garaži ima parkirane porscheja, ferrari in, ni vrag, tudi citroëna. In zjutraj ga boste stežka spravili iz postelje. »Vsako jutro si privoščim tri do štiri kave, imam namreč ogromne težave z vstajanjem.« Medijski pomp okrog njega in evforija navijačev mu nista pogodu, kakšna anekdotica v povezavi s privrženci pa mu vendarle ne bo ušla iz spomina. »Neko dekle je pred menoj sleklo hlače in me prosilo, naj se ji podpišem na tangice. Kaj sem pa hotel,« je dejal 37-letnik, ki je pred kratkim zasluženo dobil dvojnika v pariškem muzeju voščenih lutk Grevin.