Vozi, kot da bi šlo za življenje

Dirkač Mercedesa Lewis Hamilton je prepričan, da bo ubranil lovoriko.

Objavljeno
19. junij 2015 19.32
Miha Šimnovec, šport
Miha Šimnovec, šport

Ljubljana – Lewis Hamilton je na najboljši poti, da ubrani naslov svetovnega prvaka v formuli 1. Zanj govori več dejstev: da vodi v skupnem seštevku za SP, da ima z mercedesom W06 najboljši dirkalnik in da »drži v šahu« moštvenega tekmeca Nica Rosberga. V pogovoru za nemški časnik Die Welt je 30-letni Anglež predstavil še svoje razloge, zakaj je tudi sam prepričan, da se bo ob koncu sezone veselil nove lovorike.

Po prvi tretjini prvenstva vse kaže na nov Mercedesov interni dvoboj za naslov svetovnega prvaka. Katere so Rosbergove in katere vaše prednosti?

V mojo korist bo odločil moj slog dirkanja. Morda tudi to, kako sicer nastopam.

Kako bi opisali svoj način vožnje?

Menim, da dirkam precej agresivno, vendar z glavo. Pravzaprav vozim, kot da bi šlo za življenje. Torej nadvse zavzeto. Kot dirkač si želiš zmeraj vse izpeljati kar najbolje: voziti mehko(bno) in hkrati ekstremno hitro. Nočeš, da bi preveč trpele gume, poskušaš porabiti čim manj goriva, trudiš se biti najhitrejši v zavojih, zavirati kot zadnji ... Tako poskušam voziti na sleherni dirki, zmeraj želim biti boljši od vseh drugih.

Ali vam je moštvena napaka v Monte Carlu močno parala živce?

Po dirki sem šel na zabavo, kjer sem se srečal s prijatelji. Zatem sem se vrnil domov in pozabil na vse skupaj. Ni bilo posebej dramatično.

Bi to tako mirno sprejeli tudi pred dvema letoma?

Ne, a takrat sem bil pač dve leti mlajši.

In bolj čustven?

Ne, ne verjamem. Še vedno sem enako čustven, kot sem bil. Takrat bi se odzval drugače, ker še nisem imel toliko izkušenj.

Kaj vam pomeni, da dirkate za moštvo, kot je Mercedes?

Zdaj sem del velike avtomobilistične družine in zgodovine ter s tem prav tako na uspešni cesti, po kateri moštvo vozi že dolgo. Počutim se, kot da bi za Mercedes dirkal že 100 let.

Veliko ljudi vas ima za zelo ekstrovertiranega. Ali se motijo?

Ne, to drži.

Ali ste že od nekdaj takšni?

Da, že ko sem bil zelo mlad. A potem so me med kariero (u)krotili, da bi bil – kako naj rečem? – manj divji oziroma manj jaz. Torej bolj prilagodljiv. Zdaj sem spet lahko takšen, kot si želim biti, kakršen sem vedno bil. Zdaj sem nazaj in spet mlajši, predtem sem bil videti že tudi starejši.

»Srebrni puščici« kraljujeta tudi v letošnji sezoni. Mar je sploh kaj takega, nad čemer imate pripombe pri zdajšnjem mercedesu W06?

Zmeraj obstajajo stvari, tudi pri takšnem izjemnem dirkalniku, ki niso popolne.

Na primer?

Vsakič, ko se usedeš v bolid in poskušaš izboljšati svoj dosežek, trčiš ob meje – tudi formule. To je zelo zahtevno in majhno območje, neke vrste poskusna cona, v katero predtem še nisi stopil ali bolje rečeno: zapeljal.

Do kakšnega zaključka ste prišli, kar zadeva vaše izkušnje glede vožnje na skrajni meji?

Da je še zmeraj veliko prostora za izboljšave in razvoj bolida. Lahko bi tudi rekel, da dirkač vedno, ko poskuša voziti hitreje kot običajno, na novo spoznava dirkalnik. Ko voziš počasi, vse poteka normalno, ko pa se začneš približevati limitu, se znajdeš v nekakšni pustolovščini, saj začneš voziti v območju, v katerem še nisi. Zato je tudi treba formulo, ki nikdar ni popolna, izboljševati iz dirke v dirko.