Tiskane izdaje
Ljubljana – Čeprav ima Sebastian Vettel novo lovoriko že skorajda v žepu, zavrača čestitke. Še več; ničesar noče slišati niti o tem, da lahko že na nedeljski veliki nagradi Japonske četrtič postane svetovni prvak v formuli 1. »Bilo bi napačno, če bi začel zdaj preračunavati točke. Tega pač doslej nisem počel in ne bom niti v prihodnje,« je poudaril 26-letni Nemec.
Toda naj se Red Bullov šampion še tako ogiba pogovorom o končnem zmagoslavju (»Ni še konec, še zmeraj je na voljo več točk, kot znaša naš naskok.«), povsem izogniti se jim tudi v prihajajočih dneh ne bo mogel. Njegova prednost v skupnem seštevku za SP je namreč pred zadnjimi petimi letošnjimi postajami – Suzuko (13. t. m.), Noido (27. t. m.), Abu Dhabijem (3. 11.), Austinom (17. 11.) in Sao Paulom (24. 11.) – tako velika, da je pravzaprav le še vprašanje časa, kdaj bo lahko začel proslavljati četrto »zvezdico«.
»Najpomembneje je, da bomo osvojili naslov svetovnega prvaka, kje se bo to zgodilo, pa mi je popolnoma vseeno,« je poudaril Vettel, ki ima pred najbližjim zasledovalcem Fernandom Alonsom (Ferrari) težko ulovljivih 77 točk naskoka, medtem ko Kimi Räikkönen (Lotus) na tretjem mestu zaostaja že za 105 točk. Ali z drugimi besedami: zvezdnik iz Heppenheima bi se lahko začel četrte lovorike veseliti že po veliki nagradi Japonske, če bi jo odločil v svojo korist, Alonso pa ne bi osvojil več od dveh točk (9. mesto).
Glede na to, kako se je razvijala nedeljska dirka v Jeongamu, kjer je nemški as slavil že četrto zaporedno zmago, španski pa ni mogel seči višje od šestega mesta, takšen scenarij za Suzuko sploh ni nemogoč. A Vettel vztraja pri svojem. »Obstaja milijon možnosti, kdaj, kje in kako lahko postavimo piko na i, prav tako pa je tudi milijon možnosti, kako se nam lahko naslov še izmuzne,« je še dejal trikratni svetovni prvak, preden se je odpravil na zasluženi dvodnevni oddih v Tokio.
Na vprašanje o tem, kdaj bo postal tretji dirkač v zgodovini formule 1 s četrto zaporedno lovoriko po Juanu Manuelu Fangiu in Michaelu Schumacherju, bo moral tako ali tako spet odgovarjati tudi na jutrišnji novinarski konferenci »rdečih bikov« v Jokohami in zatem ves konec tedna v Suzuki.
Kakor koli že; Red Bullov vodja Christian Horner je prepričan, da je Vettel že sedaj na ravni največjih legend kraljevskega avtomobilističnega razreda. »Sebastiana je preprosto treba prištevati mednje. Raven, na kateri dirka, je iz vseh zornih kotov neverjetna,« je pohvalil svojega »varovanca« in v nadaljevanju podkrepil svojo trditev. »Vsi vemo, da je Mark Webber zelo nadarjen in hiter dirkač. Zato je toliko težje razumeti, kako velika je zdaj razlika med njima,« je imel 39-letni Anglež v mislih letošnje kvalifikacijske dvoboje, v katerih Vettel vodi kar s 14:0, potem ko je bil prav v vseh hitrejši od 37-letnega Avstralca. V nobenem drugem moštvu razlika med dirkačema ni tako očitna.
Toda Horner nemškega šampiona občuduje tudi zaradi drugih odlik. »Ker ne vidite, kaj se dogaja v zakulisju, si sploh ne morete predstavljati, kako zelo gara. Je izjemno osredotočen na svoje delo in povrhu tudi nadvse samokritičen. Vseskozi nas sprašuje, kje bi se lahko še izboljšal. Čeprav je bila njegova predstava v Jeongamu tako rekoč brezhibna, jo bo še enkrat podrobno proučil, da bi našel še kakšno desetinko za naslednje leto,« se Red Bullov šef ne čudi uspehom, ki jih Vettel niza kot po tekočem traku.
Zato tudi ne bi bil presenečen, če bi – kakor napovedujejo nekateri – izboljšal vse rekorde v formuli 1. »Poglejte, ima komaj 26 let, pa je že tako daleč. Če se ne motim, je v nedeljo odpeljal 115. dirko in nanizal že 34. zmago. Njegov odstotek prvih mest glede na število nastopov je res vsega občudovanja vreden,« Horner ne skriva navdušenja o ta čas najboljšem dirkaču, za katerega je njegov predhodnik pri Red Bullu David Coulthard dejal, da »vozi kot stroj«.
Nad Nemcem so – četudi imajo Alonsa – čedalje bolj navdušeni tudi v Španiji. Tako so, denimo, v dnevniku Marca po veliki nagradi Južne Koreje med drugim zapisali, da se lahko Sebastian premaga le še sam: »Vettel proti Vettlu: formula 1 pozna od poletnega premora le še enega dirkača. Prvenstvo je postalo Nemčev monolog.« V časniku AS pa so Sebastianove predstave primerjali s poezijo. »S svojim dirkalnikom pleše po dirkališču, tekmecem ne dopušča nobenih možnosti, hkrati pa uničuje njihove sanje in upanja ...« Niso daleč od resnice.
