Z Danielom Ricciardom se ne namerava poročiti

Sebastian Vettel z naskokom najhitrejši na včerajšnjem »ogrevanju« pred jutrišnjo veliko nagrado Italije.

Objavljeno
07. september 2013 03.21
MOTOR-RACING-PRIX
Mi. Š., šport
Mi. Š., šport
Monza – Bojazen Sebastiana Vettla, da z red bullom RB9 na stezi v Monzi, ki slovi po dolgih ravninah, ne bo dovolj hiter za zmago, je bila očitno odveč. Nemški šampion je bil namreč na »ogrevanju« pred jutrišnjo VN Italije (14.00) z naskokom najhitrejši, potem ko je drugouvrščenega moštvenega tekmeca Marka Webbra prehitel kar za 0,623 sekunde.

Toda Vettel kljub temu po včerajšnjih prostih treningih še ni bil povsem zadovoljen s seboj. »Na dveh, treh delih bi bil lahko še hitrejši, zato nas do dirke čaka še kar nekaj dela,« je poudaril 26-letni Nemec, ki je na najboljši poti, da si pridirka še četrti zaporedni naslov svetovnega prvaka v formuli 1. V skupnem seštevku ima namreč po enajsti od 19 preizkušenj zajetnih 46 točk naskoka pred najbližjim zasledovalcem Fernandom Alonsom (Ferrari), medtem ko tretjeuvrščeni Lewis Hamilton (Mercedes) zaostaja že za 58 točk. Kljub temu pa se Vettel – kot je med drugim izjavil v pogovoru z novinarji – še ne spogleduje z lovoriko.

Zdi se, da vas v točkovanju nihče več ne more uloviti in ustaviti na poti k novemu naslovu svetovnega prvaka?

Neulovljiv si šele takrat, ko te tudi teoretično nihče več ne more ujeti. Bo pa držalo, da nam je šlo doslej v sezoni super, nadejam se, da bomo v takšnem slogu tudi nadaljevali.

Vaš novi moštveni sotekmovalec v prihodnji sezoni bo Daniel Ricciardo. Kje vidite njegove prednosti?

V tem, da je mlad in motiviran. Vesel sem, da je dobil takšno priložnost za dokazovanje, je pa seveda težko vnaprej vedeti, kako je dober ali slab. Če v našem moštvu ne bi bili prepričani, da je izjemno nadarjen, z njim gotovo ne bi sklenili sodelovanja. Zame pa se ne bo prav veliko spremenilo: dobil bom še enega Avstralca, ki mi bo skušal (za)greniti življenje.

Zakaj ste se odločili prav za Ricciarda in ne, denimo, za drugega Toro Rossovega dirkača Jeana Erica Vergna?

Daniel ima nekaj več izkušenj, za nameček je tudi za odtenek bolj stanoviten. Kar zadeva samo hitrost, pa med njima ni velike razlike.

Kako dobro poznate Daniela?

Ne preveč dobro, če sem iskren. Čeprav je že bil član Red Bullove družine, nisva imela prav dosti stikov. Je pa vedno – kadar ga vidim – nasmejan, zaradi česar sklepam, da je prijeten fant.

Tudi vi ste k Red Bullu prestopili iz »podružnične« ekipe Toro Rosso. Kakšen je bil prehod?

Red Bullovo moštvo je seveda večje in bolj profesionalno, zato so tudi možnosti, da si uresničiš sanje, precej večje. Na voljo namreč dobiš konkurenčen dirkalnik, s katerim se lahko poteguješ za zmage in naslov svetovnega prvaka. So pa tudi negativne stvari, kot so pritisk, mediji ... Pri Toro Rossu je bilo vse skupaj precej bolj romantično.

Ali bo vaš odnos z Ricciardom boljši, kot je z Webbrom?

Če bi bili kdaj na našem sestanku, bi se lahko prepričali, da se niti ne razumeva tako slabo, kot je morda videti od daleč. Je pa res, da je najin odnos strogo profesionalen, pričakujem, da bom imel takšnega tudi z Danielom. Ker se z njim ne nameravam poročiti, ni nujno, da sva najboljša prijatelja.

Kako vam je všeč steza v Monzi?

Že zaradi prve zmage, ki sem jo leta 2008 slavil ravno na veliki nagradi Italije, je zame prav posebna postaja v koledarju formule 1. Nanjo imam ogromno lepih spominov, zato se ob prihodu v Monzo zmeraj počutim, kot da bi prišel v deželo sanj. Na takratni podvig še vedno gledam kakor na neke vrste čudež, saj Toro Rossov dirkalnik še zdaleč ni bil konkurenčen za uvrstitve med najboljšo trojico, kaj šele za zmago. Ker sem jo dosegel z italijansko ekipo in Ferrarijevim motorjem, je bilo tudi veselje gledalcev izjemno. Ko sem bil predlani prvi z Red Bullovim bolidom, so bili, denimo, italijanski navijači precej manj navdušeni. Jenson Button, ki mi je delal družbo na zmagovalnem odru, mi je omenil, da je to normalno, ker pač nisem v rdečem kombinezonu.