Tiskane izdaje
Kar 1,3 milijarde televizijskih gledalcev si je lani na vseh celinah ogledalo sezono motokrosističnih dirk za svetovno prvenstvo. V poldrugem letu je motokros postal vodilni »off-road« šport na družbenih omrežjih. Med bencinskimi ljubitelji je zelo priljubljen slovenski junak Tim Gajser. Letos se je ovenčal z nazivom svetovnega prvaka v razredu MX2, naslednja stopnica, ki mu še ostane, je kraljevski MXGP.
Mednarodna motociklistična zveza (FIM) je v preteklosti svetovno prvenstvo v motokrosu razdelila v tri razrede: MX1, MX2 in MX3. Slovenski dirkač Klemen Gerčar je bil zadnji svetovni prvak v MX3. Naziv si je zagotovil leta 2013, preden se je vodstvo FIM odločilo, da bo razred uknilo. Motokrosisti od lani za naslov svetovnega prvaka tekmujejo v dveh kategorijah: MX1, ki so ga preimenovali v MXGP (450-kubični motocikli), in MX2 (250 ccm).
»MXGP je najvišji, kraljevski razred. Pravico nastopa ima 40 tekmovalcev. Jaz sem si mesto izboril kot svetovni prvak v MX3. Da bi lahko tekmoval v MXGP, moraš delovati pod okriljem ekipe, lahko pa na posameznih dirkah nastopiš tudi kot povabljenec. V MX3 smo tekmovali dirkači, ki smo imeli le manjšo podporo tovarn, v MXGP pa ima polovica motokrosistov za sabo 100-odstotno tovarniško podporo. Če potegnem vzporednico s cestnohitrostnim motociklizmom, je preskok iz nekdanjega MX3 v MXGP na ravni moto3–motogp, razmerje MX2–MXGP pa bi lahko primerjali z moto2–motogp,« je pojasnil Gerčar, ki v kraljevskem razredu nastopa s 450-kubično husqvarno z lastno ekipo 62 Motosport.
Brez denarnih nagrad
Motokrosisti so se na 18 letošnjih dirkah za SP (v karavani sta oba razreda MXGP in MX2) dokazovali v Katarju, Argentini, Braziliji, Mehiki, ZDA, na Tajskem in po Evropi. Sezona v MXGP bi Gerčarja – če bi šel na vse dirke v koledarju – stala 150.000 evrov. »Strošek ekip s profesionalno tovarniško podporo je trikrat višji. Imajo več mehanikov, vsak je zadolžen za točno določeno stvar, imajo testne voznike, razvijalce ... Jaz imam svojo ekipo, sam skrbim za večino stvari, poskušam razvijati skupaj z mehanikom, zato tudi pot do napredka traja dlje časa, nimam na voljo petih inženirjev kot tovarniški tekmeci. Zavedam se, da tako dobrega motocikla kot najboljša petnajsterica ne morem imeti, vendar se s tem skušam ne obremenjevati, zato več delam na sebi,« je pojasnil 23-letnik. Poleg motokrosista iz Lukovice pri Domžalah se je letos v MXGP konkurenci preizkusil tudi Matevž Irt, v preteklosti pa Sašo Kragelj.
»Ko sem leta 2003 nastopal v takratnem MX1, so bila pravila drugačna kot zdaj. Imeli smo denarne nagrade, štartnin ni bilo. Če se je voznik uvrstil v finale oziroma med dobitnike točk, je prejel od 1000 do 1500 evrov, stroški so bili povrnjeni,« je razkril izkušeni Kragelj, lastnik 22 naslovov državnega prvaka. Tisto leto je bilo zadnje, ko je vlogo promotorja motokrosističnega SP opravljalo podjetje Dorna, sicer imetnik komercialnih pravic za motogp. Leta 2004 je Dorno zamenjal Youthstream kot lastnik televizijskih, marketinških in promocijskih pravic. Z močno prisotnostjo na družbenih omrežjih (facebook, twitter, instagram, youtube kanal), lastno revijo, televizijskim kanalom na spletu in lani 4900 urami predvajanja motokrosističnega TV-programa so naredili velik korak v povečanju priljubljenosti tega športa po svetu. Motokrosisti so resda dobili odličen poligon za lastno promocijo, vendar pa so jim vodilni odmerili štartnine in ukinili denarne nagrade.
Štartnina 1000 evrov
Denarnih nagrad tako ni več, sredstva so usmerjena v promocijo motokrosa. Dirkači, ki morajo za udeležbo na posamezni dirki odšteti 1000 evrov za štartnino (del stroška slovenskim tekmovalcem pokrije AMZS), so tako prepuščeni sami sebi in sponzorjem. Prav zato so pomembni dobri dogovori z ekipo in pokrovitelji pred začetkom sezone. »Pri sklepanju pogodbe se s sponzorji dogovoriš za fiksno številko in nagrado na rezultat,« je še razkril Gerčar, ki ima za sabo drugo sezono v MXGP. Najboljši možni scenarij za dirkača je, če ga opazi prava ekipa, mu ponudi ustrezno tehnično in finančno podporo ter mu tako dolgoročno omogoči dokazovanje in napredovanje.
V letošnji sezoni je v MXGP in MX2 tekmovalo sedem proizvajalcev: Yamaha, KTM, Honda, Suzuki, Kawasaki, TM in Husqvarna. Svetovna prvaka sta postala tista, ki sta se najbolje znašla na 18 različnih progah, podlagah in podnebjih v 15 državah na štirih celinah: debitant v MXGP Francoz Romain Febvre (Yamaha) in slovenski biser Gajser (Honda).
In kakšno je natančno merilo, ki motokrosistom omogoča nastopanje na dirkah za svetovno prvenstvo? Starostna omejitev v MXGP je vsaj 16 let (v MX2 je zgornja meja 23 let), zagotovljeno mesto v svetovnem prvenstvu pa je rezultat individualnih pogovorov z odgovornimi. Koliko denarja mora ekipa poleg štartnine odšteti za udeležbo na tekmovanjih in prostor v boksih, pa je podatek, zavit v tančico skrivnosti.
