Žagar v bolečinah po zmago

Ljubljana – Slovenski spidvejski privrženci si lepše popotnice pred današnjo preizkušnjo SP v Krškem, kot je bila zmaga Mateja Žagarja na prejšnji dirki med elito v Gorzowu, niso mogli zaželeti. A po drugi strani od serijskega slovenskega šampiona nocoj od 19. ure dalje vendarle ne gre pričakovati čudeža, saj bo komajda nastopil v enem kosu.

Zadnji tedni so bili za 32-letnega v Ljubljani živečega Črnovaščana turbulentni, posledice treh padcev – najodmevnejši je bil kajpak tisti v Gorzowu, pri katerem jo je še razmeroma dobro odnesel – čuti še danes. »Največ bolečine je na štartu, ko se moram nagniti naprej. V dimljah imam hematom, na medenici ravno tako. Ni lahko, vzeti bo treba kako protibolečinsko tableto,« je o težavah spregovoril zmagovalec dveh letošnjih preizkušenj za SP, obeh na poljskih tleh – uvodoma si je namreč konkurenco pokoril tudi v Varšavi.

Če bi šlo danes za kako drugo prizorišče ali drugo raven tekmovanja, ne bi rinil z glavo skozi zid, temveč bi nastop odpovedal. Predati se pred zvestim domačim občinstvom pa bi bilo v neskladju z njegovimi načeli. Stisnil bo zobe in se boril do zadnjega, z motocikla bo sestopil zgolj, kot je plastično poudaril, če ga »bo treba odpeljati na intenzivno nego«. Nenazadnje pa ima s krškim štadionom Matije Gubca, na katerem bo danes najverjetneje več kot 10.000 navijačev, še nekaj neporavnanih obračunov.

Pred dvema letoma, ko se je tu nazadnje zbrala svetovna elita, je obtičal v polfinalu na osmem mestu, rad pa se spominja sezone 2005, ko je bil pred domačimi privrženci tretji, premoč pa tedaj priznal zgolj poznejšemu svetovnemu prvaku, Švedu Tonyju Rickardssonu, in Dancu Nickiju Pedersenu, ki je – podobno kot Žagar – še vedno v pogonu. Za člana AMTK Ljubljana je bil takratni dosežek svojevrsten mejnik, saj je prvič v karieri stopil na oder na preizkušnjah najvišje ravni. Na krstno zmago je moral nato čakati dolgih devet let, do lanskega Tampereja.

Čeprav na mnogih svetovnih ovalih dirka večkrat kot na krškem, ima domača dirka vendarle dodaten čar. Prireditelji so poskrbeli za dve spremembi, razširili in prestavili so bokse, predvsem pa zamenjali podlago, da bodo štartna izhodišča bolj enakovredna, kot so bila predlani. »Ko si v formi, te ne ustavi nobena proga, napovedi pa so vseeno nehvaležne. Upam, da bolečine ne bodo prehude, v gibanju imam kar precej težav,« priznava najboljši slovenski spidvejist, ki bo šel znova na vse ali nič tudi zato, da bi ubranil odličen položaj v skupnem seštevku SP.

V njem namreč po dveh tretjinah sezone drži četrto mesto, a za tretjeuvrščenim ameriškim »fosilom« Gregom Hancockom zaostaja zgolj točko, za drugouvrščenim Pedersenom pa štiri. Le vodilni, branilec šampionske lovorike, Britanec Tai Woffinden, si je že nabral udobnejšo prednost, saj ima pred prvim zasledovalcem že neverjetnih 24 točk naskoka. Medtem ko se je Žagar lani boril predvsem za to, da je v skupnem seštevku našel mesto v najboljši osmerici, ki ima zagotovljeno vozovnico za SP tudi sezono pozneje, so letos njegove ambicije višje – končne stopničke, ki bi bile z naskokom največji uspeh slovenskega spidveja doslej, ima namreč na dosegu roke.