Azijska pošast straši po Bruslju

Da so ilegalne stave in z njimi nameščanje rezultatov večja grožnja ter tudi precej večji posel, že dolgo ni več skrivnost, le največje krovne organizacije se – zaradi razvejanosti, različnih interesov, pa tudi okorelosti – odzivajo precej počasneje kot »sovražnik«.

Temu naj bi v prihodnje naredili konec, nad športno kugo 21. stoletja naj bi se zgrnile »koalicijske sile«, sestavljene z vseh vetrov. Nekateri bodo zraven zato, da bodo obvarovali šport, drugi, da bodo več zaslužili … Športni ministri držav članic EU in »vojska« funkcionarjev ob njih so se minuli teden v Budimpešti na forumu pod okriljem evropske komisije večkrat zdrznili, strah pa jim je v kosti pognal direktor Svetovne protidopinške agencije (WADA) David Howman. Najprej, ko jim je predstavil razsežnosti zla, s katerim se že bori, trgovino s prepovedanimi substancami (»Pri prodaji steroidov, EPO in rastnih hormonov se obrne več denarja kot pri preprodaji heroina.«), nato še z odgovornostjo, ki bi jo rad s svojimi sodelavci prevzel nase. »Po naših informacijah, v te je vključeno poročilo ameriških organov pregona, je kriminalno podzemlje tako močno vpleteno v šport, da ogroža njegovo prihodnost, če ne bomo ukrepali,« je Novozelandec začel sporočilo, s katerim je tudi Bruslju dal pobudo za ustanovitev nove svetovne agencije, ki bi se poleg proti dopingu, borila še proti drugim oblikam korupcije v športu.

Vsi proti »divjemu vzhodu«

»Šport v Aziji je uničen, bejzbol v Tajvanu in sumo na Japonskem sta izgubila verodostojnost, enako velja za nogomet na Kitajskem, kjer nekoč polni štadioni samevajo. Vsega so krive azijske ilegalne stavnice. Ne smemo dopustiti, da bi se kaj takšnega zgodilo evropskemu športu,« je vojno azijskemu podzemlju napovedala Cecilia Keaveney, irska senatorka in predsednica odbora za mladino in šport pri evropski komisiji. V njej bo imela veliko zaveznikov, tudi takšne, ki si sicer stojijo na nasprotnih bregovih. MOK, FIFA, UEFA, ATP, WTA, številne druge velike krovne panožne organizacije, WADA, športne stavnice z državnimi koncesijami, njihova najhujša konkurenca spletne stavnice …

Čeprav imajo našteti različne poglede na razširjenost nameščanja rezultatov – Evropska nogometna zveza ocenjuje, da je nameščenih 0,7 odstotka tekem, najbolj sumničavi pa pravijo, da je bilo v zadnjih petih letih nameščenih vsaj 50 tekem v uvodnem delu lige prvakov –, si nihče ne zatiska oči pred tem, da bodisi igralci bodisi sodniki ali klubski funkcionarji »prodajajo« tekme. Najbolj svež dokaz sta februarski reprezentančni prijateljski tekmi, ki jih je v Turčiji priredila neka tajska agencija – Bolivija : Latvija 2:1 in Estonija : Bolgarija 2:2. Vseh sedem golov je padlo iz enajstmetrovk, za nameček so na tekmi med Estonijo in Bolgarijo, na kateri je bilo največ stav na to, da bodo doseženi več kot trije goli, na zahtevo madžarskega sodnika eno enajstmetrovko ponavljali. Izvajalec je v prvo pač zgrešil …

Koalicija parcialnih interesov

Potrebujemo hitro in učinkovito agencijo v boju proti zlu, ki ga je težje zaznati kot doping. Igralce, sodnike in funkcionarje je treba vzgojiti v duhu poštenosti. Stave je treba omejiti le na končni razplet tekem in ukiniti možnost špekuliranja na to, kdo bo na igrišču nosil sončna očala, kdo bo prvi podal žogo … To so nekateri izmed predlogov, kako se lotiti nameščanja izidov. Podobno neenotni pa so tudi parcialni interesi tistih, ki se bodo lotili skupnega sovražnika.

Pobudnikom nove agencije bržčas dišijo sredstva, ki jih bodo imeli na razpolago za boj proti azijski »pošasti«, ta pa bodo precej večja, kot jih sedaj WADA (okoli 25 milijonov evrov letno) od MOK in vlad iz vsega sveta prejema za boj proti dopingu. Večji del denarja za boj proti ilegalnim stavnicam naj bi prispevale legalne, tiste z državnimi koncesijami in spletne. Za slednje bo tovrstne prispevek ključ za vstop na trge, na katerih ta čas delujejo na pol legalno. Mednje sodi tudi slovenski, a je precej bolj mamljiv ameriški. V ZDA, kjer so športne stave dovoljene le v dveh zveznih državah, se že spogledujejo z v kriznih časih veliko skušnjavo, da bi državno blagajno polnili tudi z davki, ki bi jih plačevale zasebne spletne stavnice.

Njihova skupna gospodarska moč je ta čas izjemna, vsak dan se prek spleta samo na nogometne dogodke povprečno »obrne« za 105 milijonov evrov stav, kar na letni ravni pripelje do številke 38 milijard evrov. Te vsote gredo v nos stavnicam z državnimi koncesijami, saj njihova konkurenca ne plačuje prispevkov v vseh državah, kjer se pojavlja, in lahko na račun tega ponuja ugodnejše kvote. »Lobisti spletnih stavnic obljubljajo velike dobičke za državo, na Nizozemskem so napovedovali 100 milijonov evrov pritoka v državno blagajno letno, nato pa so na dan prišli tajni dokumenti z realnim izračuni, ki predvidevajo za 10 milijonov prispevkov,« po besedah Tjeerda Veenstre, direktorja nizozemske državne loterije, ni prav veliko zaupanja med partnerjema v boju proti ilegalnim stavnicam.

Zasebne spletne stavnice bodo šle kljub temu svojo pot, nočejo pa tudi veliko slišati o pobudi angleških nogometnih prvoligašev, da bi od vsake spletne stave na njihov klub dobili »tantieme«. »Če bodo omejevali ali ovirali delo legalnih stavnic, bo posledično več dejavnosti na črnem trgu. Za športne organizacije mora biti neoporečnost športa po pomembnosti pred denarnimi prilivi. Stave zanje ne smejo biti sredstvo za zbiranje denarja. Če hočeš zaslužiti na vsem, kar se ti ponudi, hitro izgubiš pogled na svoj osnovni cilj,« je v Budimpešti nadobudne borce za pravico opozoril Mark Davies, eden od ustanoviteljev stavnice Betfair. Kot lobistu spletnih stavnic mu ni treba hliniti, kaj je njegov osnovni cilj …