Tiskane izdaje
Da je bilo zmagoslavje gostiteljev še večje, je z drugim mestom poskrbel Damiano Cunego, za presenečenje, ki so zadnja leta vselej prisotna, pa je s tretjim mestom poskrbel Danec Matti Breschel. Četrti je bil spet Italijan, večni "poraženec" Davide Rebellin, medtem ko je Bettini zasedel le 28. mesto.
"Imeli smo več scenarijev. Prvi je bil, da delamo za Bettinija, toda našega šampiona so povsem nadzorovali Španci, tako da ni mogel ničesar. Z njegovim blagoslovom smo napadli preostali kolesarji, najboljše se je izteklo ravno meni. Progo sem dobro poznal in sem vedel, da lahko napad uspe, zato sem se tri kilometre pred ciljem tudi odločil zanj. Ko sem zaslišal huronsko navijanje, sem vedel, da bom zmagal. Hvala navijačem, reprezentančnim kolegom, vsem našim spremljevalcem in moji družini. Zmago posvečam pokojnemu očetu," se je smejalo 29-letnem kolesarju, ki je poskrbel, da je po 28 letih in Bernardu Hinaultu zlata kolajna ostala v deželi prirediteljev prvenstva.
Največji poraženci dirke Španci
Največji poraženci 260 kilometrov dolge dirke so bili Španci. Na papirju so imeli najboljše moštvo, toda delali so napake, ki se jih ni dalo popraviti. Na tujem terenu so prepustili pobudo gostiteljem, preveč pa so pazili na prvega favorita, poslavljajočega se Bettinija. Predvsem to velja za favorita Oscarja Freireja in Alejandra Valverdeja; slednji je ponovil napako z olimpijskih iger v Pekingu. Takrat je Špance sicer z zlatom rešil Samuel Sanchez, tokrat pa rešitve ni bilo. Italijani so proti koncu dirke, ki se je po zaspanem začetku začela odvijati šele v zadnjih štirih krogih, napadali kot ranjeni lev, kar se jim je na koncu obrestovalo.
Slovenci nimajo moštva, ki bi se enakovredno merilo z najboljšimi, ne po številu ne po kakovosti. Pogrešajo predvsem specialista za enodnevne dirke, kot je bil Andrej Hauptman (končal kariero). Zato za dobro uvrstitev potrebujejo srečo, ki pa je danes ni bilo. Glavni adut Jani Brajkovič je bil tri kroge pred koncem v odličnem položaju. Sestavljal je namreč ubežno skupino. Videti je bilo, da je kombinacija prava, saj je bilo v njej kar nekaj favoritov, toda na žalost slovenskih ljubiteljev kolesarskega športa le ni bila. Glavnina je ubežnike ujela, v novi skupini, ki se je izoblikovala v predzadnjem krogu, pa Belokranjca ni bilo. "Imel sem noge. Lahko bi skakal, bežal, lovil, a bi bil na koncu okoli 15. mesta. Tako sem tvegal, čakal na Bettinija in Valverdeja, in na koncu ostal zadaj. Tak je naš šport, v bistvu je podoben loteriji," je dejal Brajkovič, podobnega mnenja je bil tudi selektor Martin Hvastija: "Za nami je čudna dirka, skregana z logiko. Pričakovali smo, da bo kombinacija z Brajkovičem uspešna, toda ni bila. Res ne znam razložiti nekaterih stvari, predvsem, kaj so na koncu delali Španci."
Za razliko od prvega slovenskega aduta sta več tvegala Kristjan Fajt in Gorazd Štangelj. Skupaj s še z dvema kolesarjema sta ujela ubežnike, a v zadnjih kilometrih popustila in se morala zadovoljiti s 16. oziroma 18. mestom, kar pa je predvsem za mladega Portorožana zelo lep uspeh. "Brajkovič je bil zagotovo naš najmočnejši mož, a je bil žrtev napačne taktične odločitve. Nismo izpolnili cilja, nismo se uvrstili med deseterico, toda ne smemo biti razočarani. Pokazali smo dobro vožnjo, predvsem pa enotnost. Vsak je izpolnil svoj del naloge. Tudi sam s seboj sem zadovoljen. Na koncu bi lahko tvegal še več, a sem se bal, da me bodo po tako veliko prevoženih kilometrih, takih dolgih prog namreč nisem vajen, zdelali krči in bi mogel stopiti s kolesa," je bil zadovoljen Portorožan, ki ga je pohvalil tudi selektor: "Za Fajta je 16. mesto zelo lep dosežek. Vozil je po svojih zmožnostih. No, enako velja tudi za druge. Dali so vse od sebe, pokazali, da imajo noge in srce, žal se nam to ni povsem vrnilo."
