Ramsau - Slovenska članska biatlonska reprezentanca na ledeniku Dachstein nad Ramsauom v Avstriji zaključuje druge snežne priprave pred novo sezono. V mesecu dni do začetka svetovnega pokala v Oestersundu na Švedskem biatlonce čaka le še piljenje tekmovalne forme in hitrosti. Cilji v biatlonski vrsti, ki vrhunec forme načrtuje za februarsko SP v italijanski Anterselvi, so tudi v sezoni 2006/07 visoki.
Po koncu lanske sezone je reprezentanca dobila novo vodstvo. Direktorja Jureta Velepca je zamenjal dolgoletni "organizator" tekem na Pokljuki Borut Nunar, ki je ekipo razdelil na dva dela in vodenje ženske reprezentance zaupal češkemu strokovnjaku Tomašu Kosu, ki je v Sloveniji že skoraj sedem let, pomlajeno moško ekipo pa bo vodil Uroš Velepec. "Cilji so jasni. Pri dekletih želimo obdržati šesto mesto v pokalu narodov in za ta dosežek bo potrebnih tudi nekaj vrhunskih izidov. V moškem delu pa smo ekipo precej pomladili, saj je od starejših tekmovalcev v njej ostal le Janez Marič in večina naj bi svoj vrh dosegla do olimpijskih iger leta 2010 v Vancouvru. Vseeno pa računamo, da bomo imeli med najboljšimi 50 vsaj enega tekmovalca in kvoto povišali s treh na štiri slovenske udeležence," je povedal Nunar. Slednji je pristavil, da v pripravljalnem obdobju ni bilo večjih težav, zdaj si želi le še sneg nekje v bližnjih krajih, najboljše v Obertilliachu, kjer bi ekipa opravila sklepne priprave.
Optimistični in nestrpni pred začetkom so tudi akterji. Tadeja Brankovič, v zadnjih sezonah najboljša v slovenski vrsti, pravi, da po dolgih pripravah komaj čaka prve nastope. "Priprave so potekale normalno. Vmes sem bila tudi na tekmi v Puttingenu, ki je prišla prav za preverjanje forme. V novi sezoni si želim napredek, ki posledično pomeni dobre uvrstitve. Seveda pa z nastopi in uvrstitvami nisem obremenjena. Želim si le, da se ne bi ponovil lanski padec forme, ko sem bila na začetku in na koncu sezone zelo dobra, vmes pa je bilo nekaj slabših tekem." Brankovičeva dodaja, da je letos z novim strelskim trenerjem Janezom Bohincem napredovala tudi v tem elementu biatlona. "Delamo sistematično, zdaj bomo morali to še realizirati na tekmah." Pripravljenost naše tekmovalke ne skrbi. "Potrebovala bi morda še kakšno primerjavo z močnimi Nemkami, Rusinjami ali pa Skandinavkami, a imam tudi v domači ekipi dobro konkurenco, pa tudi po vseh teh letih vem, kdaj je forma prava." Obenem pa se Brankovičeva zaveda bremena začetka tekem v Skandinaviji, kjer je po tradiciji dosegala dobre izide. Sama pravi, da si dobre uvrstitve seveda želi, nikakor pa ne bo nastopila obremenjena z izidom.
Optimistična je tudi lani druga najboljša iz slovenskega tabora Teja Gregorin, ki je začetek priprav zaradi šolskih obveznosti zamudila. "Morda mi je počitek prišel celo prav. Glede na primerjalne teste ne zaostajam bistveno za lansko pripravljenostjo." Tudi Gregorinova si želi izboljšanje lanskih izidov. "V svetovnem pokalu sem že bila na 10. mestu, zato si zdaj želim več. Želim izboljšati tudi najboljši izid na SP, ki je še vedno 18. mesto s SP v Hochfilznu. Ob tem ne gre pozabiti, da bo na vseh tekmah zelo konkurenčna tudi naša štafeta."
Največje težave ima trenutno Andreja Grašič, nekdaj prva dama slovenskega biatlona. Tržičanka je priprave na novo sezono začela po načrtih, kasneje pa se je zapletlo z zdravjem. "Več bom vedela čez kakšen mesec. Krvna slika je še vedno zelo slaba, oziroma ni takšna, da bi lahko resneje mislila na šport. Še vedno pa sem članica te reprezentance, vendar bodo obiski pri zdravnikih pokazali, kako in kaj. Če se bo stanje popravilo, se bom seveda pripravila na kakšno tekmo svetovnega pokala, v nasprotnem primeru bom morala razmisliti o drugi življenjski poti. Na prvem mestu je zdravje."
V moškem taboru je glavni adut 31-letni Janez Marič, vendar "Ivek", kot ga kličejo sotekmovalci, to gleda drugače. "Nikakor nisem tisti, ki nosi odgovornost v reprezentanci. Vsak od nas je na tekmi dolžan pokazati vse, kar zna. Tako bo tudi pri meni. Še lani sem se preveč obremenjeval." Marič ima tudi jasne cilje. "Želim se vrniti tja, kjer sem že bil, torej med 30 najboljših v svetovnem pokalu. Letos sem več delal tudi na strelskem delu treninga in zdi se mi, da smo v preteklih letih tega opravili premalo. Seveda pa je na tekmi veliko odvisno tudi od psihične pripravljenosti." Za konec je Marič priznal tudi kanček vraževerja. Doslej so bile zanj uspešne vse sezone, v katerih se je udeležil katerega od triatlonov. Letos je nastopil v Bohinju.