Bojimo se konca sveta, tekmecev ne

Hidayet Turkoglu ima za seboj najboljšo sezono v košarkarski karieri, ki pri njegovih 30 letih ni ravno kratka. V minulem prvenstvu NBA se je v dresu Orlanda prebil v veliki finale končnice, kjer se je moral sicer sprijazniti s porazom proti LA Lakers, vendar si je z odličnimi predstavami v celotni ligi ter s povprečjem 16,8 točke, 5,3 skoka in 4,9 asistence na tekmo močno dvignil ceno na trgu. Poleti je tako že podpisal petletno pogodbo s Torontom, vredno 53 milijonov dolarjev. Takoj zatem se je postavil na čelo turške reprezentance, ki je najprijetnejše presenečenje letošnjega evropskega prvenstva.

Turčija je v včerajšnjem dvoboju s Španijo (63:60) dosegla še četrto zaporedno zmago in prepričljivo vodi v skupini F, tako da si je že pred soočenjema s Srbijo in Slovenijo, s katero se bo spopadla v sredo, zagotovila napredovanje v četrtfinale. Kdo bo morda rekel, da to ni ravno vrhunski podvig za evropskega podprvaka 2001. Toda če upoštevamo, da je turška izbrana vrsta na prvenstvih stare celine 2003 in 2005 zasedla 9. do 12. mesto, pred dvema letoma pa zapustila Španijo na 12. mestu z eno samo zmago v šestih nastopih, je to že korak napredka za državo, ki bo prihodnje leto gostila svetovno prvenstvo.

Nova košarkarska mrzlica v Istanbulu, Ankari in drugod ne bi razveselila le prirediteljev SP, temveč tudi Turkogluja, ki počasi razmišlja o reprezentančni upokojitvi, in njegove mlade soigralce v zasedbi selektorja Bogdana Tanjevića. »Ne smem reči, kaj je skrivnost naših uspešnih iger na letošnjem EP. Kajti če jo razkrijem, ne bomo mogli do novih zmag v naslednjih nastopih,« se v Lodzu rad pošali Hidayet Turkoglu, ki je v ZDA najprej branil barve Sacramenta v letih 2000-2004 in se z njim uvrstil v finale zahodne konference lige NBA, zadnjih pet sezon pa je bil udarni krilni košarkar Orlanda.

»Imamo mlado in uspehov sestradano reprezentanco, ki si zelo želi doseči nekaj velikega. Drugače kot na prejšnjih velikih tekmovanjih čutim tudi zadosti pozitivne predrznosti in poguma med fanti. Morda se bojimo konca sveta, tekmecev na EP pa nikakor, zato se lahko prebijemo daleč,« meni Turkoglu, ki se ob postopnem razcvetu novega turškega rodu, v katerem izstopajo Ersan Ilyasova, Omer Asik, Oguz Savas, Baris Hersek in tudi nekdanji branilec Uniona Olimpije Ender Arslan, ne sili po nepotrebnem v ospredje.

Litvi je sicer natresel 19 točk, Poljski 13, včeraj pa se je zadovoljil s pičlima dvema. V svoji 28-minutni epizodi je vendarle odigral pomembno vlogo, saj je bil kljub načetemu kolenu osrednja tarča španske obrambe in tako sprostil prostor soigralcem. »Preprosto uživam pri igranju košarke. Pa naj bo v vlogi branilca, krila ali krilnega centra, če dosegam koše, podajam ali skačem. Ogromno stvari lahko postoriš na igrišču, zato poskušam izbrati vlogo, pri kateri lahko najbolj pomagam turški reprezentanci in svojemu klubu,« dodaja Hidayet Turkoglu. Letos je več kot očitno našel pravo formulo.

Iz NeDela