Bolečine rojevajo tudi uspehe

Ljubljana - Težave s hrbtom in nekajdnevne bolečine, ki minejo in jo zopet opozorijo na probleme z vretenci, so za slovensko rekorderko v troskoku Marijo Šestak sestavni del življenja in ji ne jemljejo optimizma. »Vso zimo sem se ubadala z bolečinami, sredi januarja sem celo razmišljala, ali naj sploh odpotujem na dvoransko evropsko prvenstvo v Torino, pa sem se iz Italije vrnila s kolajno, lani mi je nagajala peta, pa sem bila šesta na olimpijskih igrah v Pekingu,« si je Šestakova raje obudila v spomin uspehe, ki so sledili zdravstvenim tegobam.

Podobno razmišlja tudi po vrnitvi s priprav v Južnoafriški republiki, kjer je morala zaradi hrbta omejiti trening. »Vadila sem po prilagojenem programu. Zmanjšala sem število poskokov, uteži se skorajda nisem dotaknila, zato pa sem brez omejitev tekla in skakala. Čeprav trening ni bil stoodstoten, sem opravila glavni del naloge in sem glede na okoliščine zadovoljivo pripravljena. Razmere v južnoafriškem športnem centru pri Johannesburgu so sanjske za delo in razmišljam, da bi prihodnjo zimo preživela tam več časa,« je Šestakova odkrila, zakaj atleti z vsega sveta redno hodijo na jug črne celine. Tega, koliko velja ta hip, pa nosilka bronaste kolajne z dvoranskega svetovnega prvenstva 2008 in srebrne iz Torina 2009 ni mogla natančno opredeliti. »Trenutne zmožnosti bi težko ocenila, saj smo atleti še vedno sredi priprav na sezono, a kot vedno sem tudi tokrat optimistična,« se Šestakovi ni zdelo, da bi imela zaradi hrbta razloge za preplah. Optimizem ji je okrepil tudi nastop v Dakarju. Na poti domov se je namreč ustavila v senegalski prestolnici in nastopila na mitingu IAAF. »Glavni motiv so bile točke za nastop na atletskem finalu konec sezone, medtem ko so bili tekmovalni cilji v ozadju. Mislim, da je termin tekme malo neroden, saj smo vsi pri treningu šele na pol poti,« je razmišljala o nastopu, ki ga je končala s 14,19 metra in z 2. mestom. »Rezultati sicer niso bili vrhunski, a sem 14 metrov presegla celo s skrajšanim zaletom, nastop pa sem končala po četrti seriji, ker me je spet začel boleti hrbet in nisem želela tvegati. Čez 14 metrov so skočile še štiri tekmovalke, kar me je nekoliko presenetilo. Morda je nekaterim pomagal veter v hrbet, ki je na trenutke tako močno potegnil, da smo letele že na nos,« ji je šlo na smeh ob spominu, kako so se atletinje zabavale na račun vetra, ki je poskrbel tudi za komične prizore.

V nadaljevanju priprav bo večinoma trenirala na domačem štadionu v Ljubljani. »Morda bom šla za kak teden ali deset dni v Grčijo, v glavnem pa bo moja baza v Šiški,« si je postavila okvir za nadaljni trening, še preden pa se bo »preselila« na ljubljansko stezo in zaletišče, bo danes opravila zdravniški pregled. »Bomo videli, kaj bosta povedala dr. Stok in dr. Vengust, šele potem se bom lahko lotila podrobnejših načrtov. Po dosedanjih izkušnjah bi si upala napovedati, da v začetku sezone najbrž ne bom povsem nared, do svetovnega prvenstva avgusta v Berlinu pa bo dovolj časa, da bom lahko spet na vrhunski ravni. V najslabšem primeru računam na manjši zamik začetka tekmovanj, kar pa mojih prejšnjih načrtov ne bo spremenilo, saj sem si prve močnejše tekme zamislila šele za julij,« si Šestakova ni pustila vzeti volje za nove podvige.

Iz četrtkove izdaje Dela.