Hessellberg - Jani Brajkovič je v karieri profesionalca sicer zmagal na prestižni ameriški dirki Georgia tour, ki pa je štela le za najvišjo kategorijo pokala UCI. V ProTouru se ponaša s petimi mesti (Po Švici, Baskiji, Kataloniji). Če bo končal letošnji nemški tour tako, kot ga je začel, potem se mu obetajo prve zmagovalne stopnice. V kraljevski etapi na Tirolskem je bil tretji, v drugi pa je na krajšem ciljnem vzponu prikolesaril v skupini rumene majice, Nemca Linusa Gerdemanna, in zanesljivo ubranil tretje mesto.
Brajkovič je bil pred odhodom na 8-etapno preizkušnjo prepričan, da je v vrhunski formi in da se vrača na stara pota. Po prebrodenih težavah s poškodbo in boleznijo ter rojstvu sina Mihe je po nekaj mesecih lahko treniral tako, kot si je želel in se pripravil na jesenske preizkušnje, katerih vrhunec naj bi bil nastop na svetovnem prvenstvu v Vareseju.
V uvodnih dveh etapah nemškega toura je pokazal formo, v kakršni je kolesaril pred letom dni in kakršno so si želeli v Astani. Zato ne čudi, da mu je takoj po tretjem mestu v kraljevski etapi poslal sporočilo šef Astane Johan Bruyneel. Pa še eno dobro novico je Brajkovič dobil. V moštvo Astane se po enoletnem gostovanju pri Quick Stepu vrača Dirk Dermoll, športni direktor, ki je vodil Brajkoviča pri vseh največjih uspehih.
Premalo odločen za zmago
Na Tirolskem je etapo s tremi vzponi 1. kategorije prekolesaril odlično. Tudi v drugi je bil izvrsten. Prepričan pa je, da je izpustil etapno zmago. »Noge imam res močne. Kakšnih 500 m pred ciljem sem se preveč obotavljal in se nisem mogel odločiti, ali napadem ali ne. Če bi bil bolj pogumen, bi zagotovo zmagal. V cilju sem dojel, da sem bil najmočnejši kolesar v zaključku etape. Upam, da bom v nadaljevanju pridobil še kakšno sekundo v primerjavi s tekmeci,« je bil zelo dobre volje po dveh etapah Belokranjec, ki ga čaka kolesarjenje bolj ali manj po ravninskih etapah, v katerih bo imelo pomembno vlogo moštvo. »Ekipa odlično funkcionira. Ko kolesarim v zavetrju Švicarjev Gregoryja Rasta in Michaela Schära ter Avstrijca Reneja Haselbacherja, se počutim, kot da bi bil pred menoj kamion,« je Brajkovič slikovito opisal pomočnike.
Po Bennatiju v zlatem Valverde
Slikovit v opisu uvodne etape na Vuelti je bil tudi Gorazd Štangelj. V ekipnem kronometru je njegov Liquigas slavil presenetljivo zmago. »Bilo je tako silovito, da sem se na 7,7 km dolgi progi počutil kot motorist Stoner v ovinkih, tako smo jih polagali, in kot Bolt, ko smo prišli ven in kot strele šprintali na kratkih razdaljah. Na koncu smo skoraj vsi bruhali ...,« je Štangelj opisal peklensko vožnjo po tehnično zelo zahtevni progi po ulicah Granade in pohvalil odločitev strategov Liquigasa, da v ekipni vožnji krožijo le s sedmerico izkušenih. Mlade so pustili v ozadju. Zlato majico je oblekel Daniele Bennati, sicer prvi mož italijanskega moštva na dirki.
Druga etapa je bila bojevita od prvega do zadnjega metra. Vsi so pričakovali šprint, na koncu pa je na rahlem vzponu zmago šprinterjem pred nosom odnesel Alejandro Valverde. Španski matador je oblekel zlato majico, ker je dobil 20 sekund bonifikacije, njegovo moštvo Caisse d'Epargne pa je v ekipni preizkušnji za Liquigasom zaostalo le za 9 sekund. Astana Alberta Contadorja, sicer prvega favorita za končno zmago, je v ekipni vožnji zasedla šele 8. mesto 14 sekund za Liquigasom, v drugi etapi pa se je držala rezervirano. Contador čaka na gorske preizkušnje.
Iz ponedeljkovega tiskanega Dela