Brazilcem prija tudi zima

Ljubljana - Dramatični finale nogometašev Brazilije in Združenih držav Amerike je bil prava pika na i medcelinskega pokala. Predsednik Svetovne nogometne zveze (FIFA) Sepp Blatter si je lahko oddahnil, saj organizatorji v Južnoafriški republiki ob izdatni pomoči Fifine mašinerije niso naredili spodrsljaja, ki bi okrepil senco dvoma glede izvedbe svetovnega prvenstva prihodnje leto. Ta je bila očitna vse od odločitve, da se bodo najboljše reprezentance sveta premierno udarile na črni celini. Generalka za SP je lepo uspela, a ne gre pozabiti, da bo predvsem logistično dogajanje poleti 2010 v marsičem neprimerljivo z letošnjim turnirjem. Zato Blatter in sodelavci nimajo razloga, da ne bi še naprej pozorno gledali pod prste prirediteljem in jim izdatno pomagali, ko bodo skrbeli za zadnje podrobnosti v zvezi z najbolj priljubljenim in najbolj dobičkonosnim turnirjem na svetu.

Če je prvak medcelinskega pokala Brazilija, potem sledi ugotovitev, da je nogometna scena stabilna in da je - kot pravijo mnogi poznavalci - vse na svojem mestu. Toda Južnoameričani znajo vselej postreči s kakšnim dodatkom. Tokrat je bila to predstava v drugem polčasu, ko so lovili zaostanek dveh golov za presenečenjem turnirja ZDA. Tako potrpežljivega kontinuiranega napadanja z repom in glavo že dolgo nismo videli. Brazilci so hladnokrvno mleli in mleli ter v 45 minutah pokazali svetu, zakaj so njihovi žonglerji s pridihom evropske taktike daleč pred vsemi. Selektor Carlos Dunga je lahko miren, saj ima na kupu zvezdnike, ki so povsem predani skupnemu cilju. Kako naj bi si drugače razlagali njihovo rajanje in molitev na zelenici štadiona Ellis Park. Je sploh kdo hudo pogrešal Ronaldinha, Ronalda ali Adriana?

Podobno evforični smejo biti v taboru ZDA, čeprav so v zgodovinskem finalu doživeli boleč poraz. V polfinalu so namreč senzacionalno premagali evropske prvake Špance, da pa njihov južnoafriški preblisk ne bi ostal zgolj to, obeta tudi povprečna starost moštva, ki se giblje pod mejo 25 let. Prihodnost za varovance Boba Bradleyja zna biti svetla, odločno pretirani pa so nekateri komentarji, ki po tragičnem slovesu Michaela Jacksona iščejo tolažbo v domnevnem prihodu nogometne reprezentance na veliko sceno. Domovinske pravice za nogomet v ZDA še ni, zagotoviti je ni mogel niti David Beckham v dresu Los Angeles Galaxy. No, morda bi se to uresničilo, če bi Američani prišli do finala tudi na SP.

Sicer pa v afriški zimi od 11. junija do 11. julija prihodnje leto ne bo prav nič pomenil tokratni polfinalni spodrsljaj Španije niti sramota svetovnega prvaka Italije, ki se je poslovila že po predtekmovanju. Oboji bodo v krogu glavnih favoritov za lovoriko, med temi pa bo hočeš nočeš prednjačila Brazilija, brez ali z razpoloženim Ronaldinhom. Tudi zato, ker bo poskušala kot prva osvojiti edinstven dvojček: medcelinski pokal in svetovni naslov v dobrem letu, v eni deželi, obakrat pozimi.