Brez Dragiča proti Poljski in Turčiji

Lodz - Slovenski košarkarski reprezentant Goran Dragič, ki je z blestečimi predstavami na tem evropskem prvenstvu na Poljskem še enkrat potrdil igralsko kakovost, bo zaradi poškodbe stranske kolenske vezi počivati vsaj štiri dni. Na tekmi proti Litvi si je 23-letni košarkar ob udarcu v koleno poškodoval stranske kolenske vezi, kar pomeni, da bo izpustil naslednji dve tekmi v skupini F proti Poljski in Turčiji, vrnil pa naj bi se na zaključnem delu v Katowicah. Slovenci so že pred EP ostali brez Sanija Bečiroviča, med pripravami sta izpadla Beno Udrih in Saša Vujačič, zdaj jo je skupil še odlični Dragič, medtem ko je Smodiš igral le nekaj minut. Toda "kemija" v ekipi je izjemna, kdor stopi na parket, takoj zablesti skupaj s soigralci. Tako je bilo z Urošem Slokarjem, ki je izpustil prve tri tekme, proti Litvi pa igral odlično.

Litovci navijali za Slovenijo ...

 »Kaj takšnega pa niste pričakovali, kaj? Tudi jaz nisem,« je po odlični predstavi proti Litvi in visoki zmagi z 81:58 priznal Jure Zdovc in zaupal, da je našel svojevrsten recept, s katerim so njegovi košarkarji »spregledali«, da je bilo v dvorani okoli 3000 tekmečevih navijačev in le dve stotniji slovenskih: »Ob vseh zelenih litovskih dresih na tribunah sem jim rekel, naj si predstavljajo, da gre za naše privržence.« Selektorjev obraz je bil bolj veder, kot smo ga vajeni zadnje tedne, vendar ne tako, kot bi morebiti pričakovali. Slovenija si še ni zagotovila uvrstitve v četrtfinale EP, zato pa je, kot kaže, dokončno ostala brez svojega kapetana Matjaža Smodiša.

»Matjaž je, na žalost, verjetno izgubljen. Njegov hrbet se je boleče odzval na zadnje treninge. Vidim, da mu je hudo, zato se mu še enkrat zahvaljujem, da je sploh z nami, da nas spodbuja in pomaga moštvu. Košarkar običajno bolj čuti tekmeca kot trener, ker je proti njemu že igral,« se je pridušal Zdovc, zavedajoč se tudi krivičnosti tekmovalnega sistema EP.

Izogniti se Franciji in Grčiji

Slovenija namreč igra zelo dobro, vendar potrebuje še četrto zmago za zanesljivo napredovanje v četrtfinale brez morebitnih nevarnih zapletov. Kazalo pa bi se seveda potruditi ter z zmagama nad Poljsko in Turčijo osvojiti eno od prvih dveh mest v skupini F, s katerim bi se ob začetku izločilnih dvobojev ognila Franciji in Grčiji, ki sta v skupini E brez konkurence. Hrvaška je denimo v prvih štirih nastopih ugnala le skromno Makedonijo, vendar ji bo za četrtfinale zadostovala dodatna zmaga nad Nemčijo. In teoretično se lahko zgodi nekaj podobnega kot pred dvema letoma v Španiji, kjer so naši sosedi osvojili 6. mesto s kar šestimi porazi v devetih tekmah, Slovenija pa je s tremi pristala stopničko nižje.

Dosedanji nastopi Zdovčeve čete vendarle vzbujajo velik optimizem in prepričanje, da se nekaj podobnega ne more ponoviti. Ob pravi plohi pohval od vsepovsod, da igra Slovenija najbolj kakovostno košarko med vsemi nastopajočimi in da se ji kolajna ne bi smela izmuzniti, pa verjetno le kaže ohraniti ščepec previdnosti. Moštvo se bo ob napornem ritmu zahtevnih tekem le stežka ognilo padcu in krajši krizi, česar se zaveda tudi naš selektor. Vprašanje pa je tudi, kako bo na košarkarje vplivalo spoznanje, da Smodiš več ne čaka na primeren trenutek, da bi jim priskočil na pomoč z vsem svojim znanjem in izkušnjami. Slovenija je očitno ostala na EP z 11 košarkarji in dobila še enega pomočnika trenerja, pa čeprav Smodiš še noče docela odreči igralnemu dresu.

Smodiš: Upanje umira zadnje

»Še vedno je tako, kot je bilo. Ni napredka. Teoretična možnost, da bi še igral, obstaja, toda realnost je nekoliko drugačna. To je zagotovo ena od najtežjih stvari, ki se lahko primerijo športniku: gledati tekmo, pri kateri veš, da bi lahko pomagal soigralcem. Vendar sediš in trpiš, takšna tekma je zame bolj naporna kot tista na igrišču. Do zadnjega bom ostal optimist in še vedno verjamem, da se bom otresel težav s hrbtenico. Ne bi pa govoril o tem, kolikšne možnosti si pripisujem za vrnitev na igrišče. Ko sem pred začetkom EP dejal, da so možnosti 50:50, javnost tega ni dobro sprejela,« je z razočaranim glasom dejal Smodiš in odkorakal iz dvorane.

Verjetno je mislil na zapise v raznih spletnih forumih, ki so zahtevali, naj Zdovc pred potjo na Poljsko zaradi nepripravljenosti izloči tudi njega, podobno kot je Aleksandra Vujačiča. Toda še bolj kot Zdovčevi argumenti, da gre za povsem drugačna košarkarja in osebnosti, govorijo slovenski rezultati. Z Vujačičem (in Benom Udrihom) na igrišču, toda brez Smodiša ob njem, je Slovenija gladko izgubila pripravljalne tekme z Litvo, Veliko Britanijo in Španijo. V obratnih okoliščinah EP je prepričljivo poravnala račune z prvima dvema, s svetovnimi prvaki pa izgubila po podaljšku. Danes ob 18.15 lahko stori še korak naprej in v dvoboju s Poljsko potrdi napredovanje med elitno osmerico stare celine.

E. Lorbek: Gortata se ne bojimo, igrali smo že s takšnimi

Da Litva letos zaradi odsotnosti Šarunasa Jasikevičiusa, Ramunasa Šiškauskasa in Rimantasa Kaukenasa nima vrhunskih zunanjih košarkarjev, že lep čas čivkajo vrabci na vseh evropskih strehah. Da pa je njena izjemno močna centrska naveza – dvojčka Lavrinovič, Marijonas Petravičius in Robertas Javtokas – v soboto družno zmogla le 21 točk, je nedvomno zasluga slovenskih visokih igralcev. Svojo nalogo je odlično opravil predvsem Erazem Lorbek, ki je bil drugi strelec in prvi skakalec moštva, v obrambi pa grenil življenje tekmecem.

»Super smo igrali prav vsi. Menim, da smo malo presenetili Litovce, saj niso pričakovali takšne naše predstave. Bili so povsem drugačno moštvo kot na turnirju v Sevilli. Očitno so jih izmučili stresni nastopi v prvem delu EP in danes jim je že tekla voda v grlo. To smo izkoristili v našo korist. Začeli smo zelo dobro in ušli za deset točk že v uvodni četrtini. Zato so Litovci postajali vse bolj živčni, začeli hiteti pri metih, kar smo mi znali kaznovati,« se je najstarejši od treh bratov Lorbek otepal posamičnih pohval.

Kaj je bilo drugače kot v Sevilli, kjer vas je Litva gladko ugnala?

Preprosto, vsak je dal več od sebe. Dogovorili smo se, da bomo igrali na vse ali nič. Pripravljeni smo se bili tudi stepsti in prevladovali smo na slehernem igralnem mestu. Prišli smo tudi do skoka, kar je proti Litovcem zelo pomembno.

V kolikšni meri so jih dotolkle slovenske trojke?

Ne bi rekel, da so bile trojke naše glavno orožje, temveč igra notri-ven. Odlično smo sodelovali in več kot zasluženo zmagali.

Nasploh pa so Litovci letos neprepoznavni.

Psihično so padli. Nimajo več tiste samozavesti, ki je zanje tako značilna. To se pozna in hitro ste videli podaje, ki so začele leteti vsevprek.

Zdaj vas čaka Poljska, ki zagotovo ne bo tako hitro izobesila bele zastave.

Brez dvoma moramo izkoristiti zdajšnje izhodišče in se uvrstiti v četrtfinale. Čakata pa nas deset tisoč poljskih navijačev in dobro moštvo, ki se jim hoče odkupiti za poraz s Srbijo. Videli ste, Poljaki lahko vsakogar premagajo. Igrati bomo morali kot z Litvo, verjetno še boljše.

Kako se boste lotili poljskega zvezdnika Marcina Gortata?

Gortat je visok in močan center. V zadnjih letih ga nismo videli v Evropi, toda v tem času je zelo napredoval in se razvil v zelo dobrega košarkarja. Strah? Zakaj bi se ga bali? Igrali smo proti številnim dobrim centrom, kot so denimo španski, pa smo se kar dobro odrezali. Po moji oceni je najnevarnejši poljski košarkar vendarle Michal Ignerski. Ohraniti moramo le dosedanji ritem, ki nas lahko pripelje kar daleč.