Brezglavo nezaposleni

Predpisi so vsaj začasno s slovenskih tal izgnali Naftinega trenerja Nebojšo Vučičevića, strateg Celjanov Milan Đuričić pa je kar samoiniciativno začasno pobegnil iz mesta ob Savinji, a ga je predsednik kluba Marjan Vengust naposled le prepričal, da se je vrnil. Vse to se na nogometni sceni dogaja na samem štartu nogometnega prvenstva, pa še to potem, ko sta omenjena stratega z zamudo sedla na trenerska stolčka prvoligašev. Priprave omenjenih moštev so bile pošteno okrnjene, posledice na igrišču še pridejo, kaotično stanje v zvezi z obema primeroma pa bo še odmevalo.

 

Vučičević in Đuričić sta že prej delovala v Sloveniji, torej poznata okolje in pravila igre po naše. Verjetno pa ne en ne drugi nista pričakovala takšne zmede v domnevno urejeni deželi, ki mora dosledno slediti zakonom Evropske unije in logičnim merilom za profesionalno delovanje. Če pri tem upoštevamo, da sta oba strokovnjaka tujca, je ob njuni sposobnosti in kredibilnosti prav dovoljenje za delo odločilen element za sodelovanje. A za te zadeve bi morala v prvi vrsti poskrbeti delodajalca, torej NK Nafta in NK Celje.

 

Sprašujem se, kako je mogoče, da je Vučičević vodil moštvo Nafte v prvem kolu prvenstva, če s svojimi dokumenti glede nogometne izobrazbe oziroma pridobljene trenerske PRO licence ni zadovoljil meril za zaposlitev. Torej lahko sklepam, da pri nas sploh ni težko delati brez potrebnih dovoljenj. Še večji absurd pa predstavlja Đuričićev primer. Z Vengustom sta navdušeno izjavljala, da bo hrvaški trener kakšen mesec delal brezplačno, ker da bo samo preverjal stanje v klubu in moštvu. »Če bo vse vredu, se bomo z lahkoto dogovorili okrog pogodbe,« je povedal Đuričić, v past te »dobrodelnosti« pa se je ujel tudi Vengust, sicer direktor uglednega gradbenega podjetja, kjer, verjamem, ima urejeno pogodbo o zaposlitvi. Tako je Naftin trener - čakajoč na dokumentacijo - zadnjo tekmo s Celjani spremljal na tujem, celjski povratnik Đuričić pa je po vrnitvi iz previdnosti sedel na lendavski tribuni, saj je Vengust prav iz tabora tekmeca dobil več kot jasno opozorilo, kaj se zgodi, če ne spoštuješ predpisov.

 

Predsednik Celja letos plačuje verjetno najvišji davek med vsemi kolegi v zgodovini prve slovenske lige. V prejšnji sezoni je povlekel napačne poteze pri povezavah z najožjimi sodelavci in partnerji, zdaj je ostal praktično sam s številnimi težavami (nakopičeni dolgovi, odhod trenerja Slaviše Stojanoviča in številnih igralcev, nezadovoljstvo mnogih, ki je botrovalo Đuričićevemu umiku, načet ugled kluba ...). Zdi se, da je jeza precejšnja (dokaz je lahko odmerjena denarna kazen za Lisandra Sacripantija in Martina Šarića, ki naj bi izničila klubski dolg do njiju), toda vroče glave so najslabše, ko je treba tenkočutno sprejemati usodne odločitve za spodobno prihodnost kluba in kariere posameznih igralcev.

Iz torkove tiskane izdaje Dela