London - Fantje iz zibelke nogometa v zadnjih štiridesetih letih le redko postanejo možje; vselej se jim kje zalomi. Poskusili so tudi s tujim selektorjem, Švedom Svenom Göranom Erikssonom, zadnji je bržčas še boljši – Italijan Fabio Capello: trener trdih prijemov, a pragmatičnih rešitev, ki bo prihodnje leto v Južnoafriški republiki poskušal osvojiti svet z izbrano vrsto največjih zvezdnikov.
Capellova Anglija je z 21 točkami iz sedmih tekem praktično že osvojila prvo mesto v kvalifikacijski skupini 6 za svetovno prvenstvo, Hrvaška, Ukrajina, Belorusija, Kazahstan in Andora so daleč zadaj. Otočani so pred nadaljevanjem kvalifikacij visoko motivirani, prijateljsko tekmo s Slovenijo bodo izkoristili za piljenje taktičnih različic za naslednjo tekmo s Hrvaško. Tekmecem, ki jim je pred dvema letoma z zmago v Angliji (2:3) senzacionalno zaprl vrata evropskega prvenstva v Angliji in Švici. To je pomenilo konec obdobja nepriljubljenega selektorja Steva McClarna, zdaj nastopa era Fabia Capella.
»Odtlej smo precej napredovali. Fante krasi veliko večja samozavest, saj zdaj igrajo in dihajo kot pravo moštvo, ne kot prisilen zbor razvajenih posameznikov. Ko igramo kolektivno, lahko premagamo prav vsakega na svetu. O tem sem trdno prepričan,« je spremenjeno filozofijo angleških zvezdnikov, kot so David Beckham, Frank Lampard, John Terry, Steven Gerrard, Shaun Wright-Phillips, Wayne Rooney, Peter Crouch in drugi, opisal 63-letni Italijan. Osrednja vloga v njegovem moštvu pripada Rooneyju, po odhodu Cristiana Ronalda v Madrid prvemu napadalcu prvaka Manchester Uniteda. »Wayne je naša ključna figura, čeprav bo jeseni dopolnil šele 24 let. Tako je že izkušen, hkrati pa ima še neizmerno rezervo za napredek,« dodaja Capello.
Anglija, ki ta čas zaseda 7. mesto na lestvici Svetovne nogometne zveze (FIFA), že lep čas išče izhod iz nogometnega malodušja. Svetovni prvaki iz domačega SP leta 1966 so nazadnje zasedali svetovni vrh lestvice leta 1988, hkrati pa velja poudariti, da Angleži nikoli niso bili slabši kot 27. Kakšna je tradicija naslednjih slovenskih tekmecev, pove podatek, da so prvo mednarodno tekmo igrali že 30. novembra 1872 s sosednjo Škotsko. Obujanje zgodovine in nostalgičnih spominov pa Capellu in njegovim izbrancem ne bo prav nič pomagalo, če se naslednje leto iz Afrike ne vrnejo z naslovom svetovnega prvaka. Res, težko je opisati hrepenenje Otočanov po odmevnem uspehu bodisi na EP bodisi SP.
Tudi zaradi tega Fabio Capello prav nobene – prijateljske – tekme ne izbere po naključju. Slovenija je po njegovem tekmec po meri, izkušnje s sobotne tekme pa bodo dragocene ne le v sredinem dvoboju s Hrvaško, marveč tudi za pozneje.