Tiskane izdaje
Ljubljana – »Imel sem priložnost, da sem si v soboto ogledal tekmo Olimpije s Partizanom. Prav trpel sem, nisem mogel verjeti, da se lahko Ljubljančani pokažejo v tako slabi luči. In sem se vprašal, ali je to sploh ista ekipa. Upam, da bodo imeli tudi proti nam tak odnos do igre,« je v nekoliko šaljivem tonu vrgel kost tekmecem Uroš Slokar, ki s soigralci pri Benettonu jutri pričakuje prvo Olimpijino gostovanje, odkar se je za krmilo slovenskega evroligaša vrnil trener Zmago Sagadin. Z veliko previdnostjo sicer, saj jim v Trevisu ni ušla nobena podrobnost tekmečevega preporoda, obenem pa so imeli priložnost tudi za daljše priprave, saj jim minuli vikend zaradi dvoboja italijanskega All Stars ni bilo treba igrati državnega prvenstva.
Presenetljivo bi bilo, če ne bi slovenski reprezentant z vedoželjnostjo – podobno kot vsi naši »legionarji« – že vse minule tedne spremljal, kaj se dogaja s paradnim konjem slovenske košarke zadnjih let. A trenerju Davidu Blattu, kot pravi, pri pripravi na tekmo le ni mogel postreči s kakšnim podrobnejšim podatkom. »Kako le, lahko mu povem kakšno malenkost, ki jo vem o Sagadinu ali Filipovskem, domačih igralcev pa skoraj ni. Je pa res, da so vsi ti pretresi tudi nas postavili v položaj, ko nam analize večine tekem ne pomagajo več, saj se v Tivoliju zgodi vedno kaj novega. Blatt nas resno opozarja, naj se zbrano lotimo dela,« pravi 22-letnik, ki sicer v klub pod Šišenskim hribom ni nikoli zašel, marveč se je leta 2003 v Italijo preselil s Slovana.
Da je Blatt resno vzel prihod prerojene ekipe, mu je še toliko bolj jasno, potem ko si niti med nedeljsko tekmo zvezd, ki je sicer potekala v Bologni in na kateri ni nastopil noben od slovenskih »legionarjev«, niso vzeli prostega dne. »Lahko bi sicer čez vikend malce počivali, a nismo. Resda zaradi odsotnosti nekaterih zaradi obveznosti na tekmi All Stars nismo uigravali akcij, smo se pa zato pripravljali po delih, zlasti smo pilili tisto, kar gre Olimpiji najbolj od rok. Na igro 1:1 pri obeh branilcih Rannikku in Halperinu, pa na pick'n'roll, ki jim zdaj še kar gre. Ves čas dajemo poudarek na igro njihovih strelcev, naši branilci bodo morali pač krepko garati, pod košem pa so Ljubljančani precej bolj šibki. Je pa res, da se na igro kot celoto nismo toliko pripravljali, saj Sagadin goji precej osnovno košarko, tako, kakršno bi morali skozi dati vsi mladi igralci,« je še dejal Slokar.
»Če komu, potem je meni med vsemi soigralci najbolj jasna miselnost slovenskih ekip. In Olimpija tu ni izjema. Njena dobra plat je, da najboljše igra prav proti najmočnejšim tekmecem, ker je tedaj neobremenjena, medtem ko jo lov za rezultatom bremeni pri tekmecih iz 'spodnjega doma'. Pri nas je drugače, naši cilji so visoki, a ko naletimo na slabše ekipe, se moramo otepati podcenjevanja. Trener nam vedno znova to izbija iz glave in nas opozarja, da si moramo točke nabirati pri slabših. A nam je včasih to težje dopovedati, kot je verjetno igralcem Olimpije. Mi sicer moramo zmagati, sploh ker igramo doma. A če bi bil povsem prepričan, bi igral športne stave,« ostaja hudomušen naš center, ki zveni precej bolj sproščeno in zadovoljno kot pred meseci, ko se je že videl na izhodnih vratih Benettona.
Pa čeprav bi bilo ob nihanju njegove minutaže in statistike pričakovati precej več godrnjanja. »Iz številk na papirju ni mogoče vsega razbrati. V resnici sem letos v drugačnem položaju. Zadnje sezone mi je prejšnji trener obljubljal marsikaj, izpolnil bolj malo. Blatt me pusti igrati, predvsem pa ne obljublja v prazno in vem, pri čem sem. Tudi ko sem imel v začetku oktobra majhno krizo in me je telo izdalo, saj čez poletje nisem počival, me ni postavil na stranski tir. Bil je že čas, da poznam svojo vlogo v ekipi,« pred jutrišnjim dvobojem pribije 209 cm visoki Ljubljančan.
