Četrtfinale se zdi svetlobna leta daleč

Ljubljana - Blejci so za nekaj razburljivih trenutkov poskrbeli le v zadnjem nizu, a so tekmeci po hitrem postopku stvari postavili na svoje mesto. Sprejemalec Vid Jakopin je pred tekmo izdal, na čem so v blejskem taboru gradili optimizem, ki ga je bilo čutiti z vseh strani: »Tudi v pretekli sezoni je bila Macerata v dvoboju z nami izrazit favorit, pa je vseeno klecnila.« A po drugi strani je tudi res, da ACH Volley v tekmah z ruskimi klubi v LP še ni vknjižil zmage. Sinočnja preizkušnja je bila torej ravno pravšnja za rušenje tradicije in tudi za nov dvig forme, ki je po novem letu opazno uplahnela.

Zenitov trener Vladimir Alekno je bil ob prihodu v dvorano kajpak navdušen nad videnim: »Stožice so v primerjavi s Tivolijem čisto druga zgodba. Ker v Rusiji tako velikih dvoran nimamo, mi je bilo takoj jasno, da bo tu nadvse težko igrati. Obenem ACH Volley zdaj krasi precej bolj tehnična in hitrejša igra. Napredek moštva je očiten.« Pri izbiri začetne postave je poskrbel za eno presenečenje, saj je standardnemu liberu Vladislavu Babičevu nadel dres sprejemalca, na mesto prostega igralca pa postavil dosti mlajšega, šele 21-letnega Alekseja Območajeva. Trener domače zasedbe Igor Kolaković ni eksperimentiral in je uvodoma na parket poslal preverjeno postavo s povečini slovenskimi priimki.

Ameriškima reprezentantoma v vrstah ruskega prvaka, 38-letni podajalski legendi Lloyu Ballu in stebru sprejema Williamu Reidu Priddyju, je na obrazu nazorno pisalo, po kaj sta prišla v Ljubljano - njun bojni izraz je odseval popolno prepričanost v zmago. Toda kaj kmalu je bilo vsem v dvorani jasno, da krvnika gostiteljev tokrat ne bosta onadva, temveč komaj 22-letni korektor Maksim Mihajlov, ki je z neubranljivimi projektili jemal dih tekmecem in gledalcem. Hitro je nanizal osem točk, a kaj, ko mu je na strani gostiteljev uspešno pariral Vid Jakopin, v drugi polovici niza pa se je končno razigral tudi korektor Alen Šket (oba po 5 točk).

Kot je bilo pričakovati, so gostje silovito pritisnili z začetnim udarcem, saj so vsi brez izjeme poskušali s »skok-servisom«. Resda so si privoščili kar pet napak, a so v isti sapi Blejcem pošteno zamajali sprejem in posledično organizacijo napada. Dokončno pa je tehtnico na njihovo stran nagnil izjemno, skoraj dvotretjinsko, uspešen napad - pri ACH Volleyju, denimo, je bil natanko polovično izkoriščen. Za nameček je bil skromen učinek blejskih blokerjev Matevža Kamnika in Milana Rašića, ki je ravno včeraj dopolnil 26 let. V drugem nizu je bil Kazan še prepričljivejši, njegov napad pa - kar težko verjetno - še učinkovitejši (71 %). Zato pa je za kratko po zasuku zadišalo v začetku tretjega dela, ko so domači na servis Šketa vknjižili pet točk zapored in Zenitu ušli na +3, nazadnje vodili s 15:14, nato pa v preveliki želji popolnoma pregoreli. Do konca so vknjižili zgolj še eno točko.

Vsi statistični kazalci so bili na strani Rusov, najbolj očitno pa servis (razmerje v asih 7:2) in napad (v odstotkih 63:48). O moči tekmecev govori tudi podatek, da je Kolaković na parket poslal vseh 12 igralcev, medtem ko Alekno niti enkrat ni menjal. »Za boleč poraz ne bi izpostavljal sprejema, saj je pri tako vrhunskih ekipah nekaj asov samoumevnih. Pokopale so nas lahke žoge, ki jih nismo znali rešiti. Do povratne tekme v Kazanu bo treba marsikaj korenito spremeniti,« se je strinjal najboljši igralec Blejcev Vid Jakopin.