Čigava je Tina Maze?

Smešno je, ko poslovni direktor alpskih disciplin Matjaž Šarabon razlaga, kako nagrad za rezultate v pretekli sezoni ni dobil nihče, pa jih tako ne morejo izplačati niti Tini Maze.Torej vlada načelo uravnilovke ne glede na uspešnost?

Objavljeno
26. oktober 2009 21.20
Rok Tamše
Rok Tamše
Dobre tri tedne pred začetkom nove sezone svetovnega pokala v alpskem smučanju sem na dobrodelnem teku Kluba Polet v Tivoliju poklepetal s Tino Maze. »Pripravljena na zmage, kajne?« sem jo zbodel, ne da bi natančno vedel, kako je dejansko z njeno pripravljenostjo. »Seveda. Kaj pa drugega,« je odvrnila z nasmehom, ki neustavljivo privlači fotoreporterje in snemalce z vsega sveta, čeprav je bilo videti, da ji pred novo tekmovalno etapo s svojo ekipo po glavi švigajo številne skrbi, predvsem tiste, povezane z denarjem. Sezona se je medtem že začela, Črnjanka pa še vedno ni razrešila težav na zvezi s Smučarsko zvezo Slovenije (SZS), ki ji noče izplačati pričakovane vsote za opravljeno v lanski sezoni in ji hkrati omogočiti, da s svojim taborom v miru kuje načrt za nove zmage in, kar je še najpomembneje, olimpijsko kolajno v Vancouvru.

Tudi SZS so doletele posledice gospodarske krize, ob tem so se nad alpsko smučanje zgrnile številne poškodbe, ki še dodatno onemogočajo stik s širšim svetovnim vrhom. Tako so na uvodu v Söldnu nastopile tudi rezerve rezerv, pogled v bližnjo prihodnost pa je bolj črn kot bel, če odmislimo Mazejevo in Andreja Jermana, čigar domet v letošnji sezoni bomo šele spoznali. Dejstvo pa je, da je Tina Maze s četrtim mestom na uvodnem veleslalomu potrdila svoje mesto v krogu najboljših, s katerimi se bo tokrat merila v vseh disciplinah. Ob tako široko zastavljenemu zbiranju točk v svetovnem pokalu je tudi zanjo glavni cilj sezone nastop na olimpijskih igrah v Kanadi, kjer bo glavni adut naše dežele ob Petri Majdič, Robiju Krajncu in (upajmo) še kom.

Najspretnejši menedžer v zgodovini našega belega cirkusa Tone Vogrinec bi v primeru prve dame slovenskega smučanja verjetno hitro našel kompromis, saj si med drugim ne bi dovolil še enega usodnega spodrsljaja, kakršen je bil izguba Mateje Svet na začetku devetdesetih. V vrhunskem športu štejejo izključno rezultati, na podlagi katerih se podpisujejo bolj ali manj donosne pogodbe, zato bi se morali pri SZS zavedati, da jim v tej sezoni lahko v prvi vrsti te zagotovi prav 26-letna Korošica, pa čeprav deluje ločeno od reprezentance. Ob tem spoznanju je le še stvar finančnega inženiringa predsednika SZS Staneta Valanta, kako zadovoljiti povsem realne zahteve ekipe Tine Maze, hkrati pa njene rezultate izkoristiti sebi v prid pri pridobivanju pokroviteljev za novi olimpijski ciklus. Navsezadnje vsi predstavljajo slovensko smučarijo.

Smešno je, ko poslovni direktor alpskih disciplin Matjaž Šarabon razlaga, kako nagrad za rezultate v pretekli sezoni ni dobil nihče, pa jih tako ne morejo izplačati niti Tini Maze. Torej vlada načelo uravnilovke ne glede na uspešnost? Saj drži, da je šla Tina na svoje in je s tem prevzela vso odgovornost za financiranje lastne ekipe, toda svetovna podprvakinja v veleslalomu si zasluži najmanj ustrezno pozornost in sodelovanje organizacije, ki ji sama ni zmožna zagotoviti pogojev za pot na svetovni športni prestol. Zato je malodane hinavsko, če pisarna SZS Mazejevi ponuja 50.000 evrov v zameno, da se odpove svojim pokroviteljem na oblačilih ter nosi zgolj tiste pod okriljem SZS. V Vancouvru pa bo »naša Tina, naša snežna kraljica ...«

Iz tiskane izdaje torkovega Dela.