Tiskane izdaje
Ljubljana – Naši igralci so si z Norvežani zaslužili vsaj remi. Igrali so udarno in srčno, toda vmes je bilo vse preveč napak in taktičnih nezrelosti. To je bilo nazadnje tudi odločilno. Kljub temu pa bodo Vikingi pomnili tudi hude zadrege, zagotovo pa še dolgo ne bodo pozabili nepredvidljivega Sebastjana Cimerotiča.
Sebastjan Cimerotič (7): O tem, kdo je bil najboljši mož v slovenski reprezentanci, ni nobenega dvoma. Prulski »dribler« Sebastjan Cimerotič je namreč blestel kot še nikoli doslej v reprezentančnem dresu. Dosegel je gol, tekel in preigraval kar vso tekmo ter se odlikoval celo v obrambnih vlogah. Kljub temu je osmoljenec. Nagrada za življenjsko predstavo v najpomembnejši tekmi za Slovenijo v kvalifikacijah za SP v Nemčiji je bil poraz. Zato se spet poraja dvom. Bi z vlogo džokerja prinesel zmago?
Nastja Čeh (6,5): Res je, da ne obožuje agresivnih tekmecev, da je bil tu in tam neviden, toda podrobna analiza je pokazala, da je bila domala vsaka slovenska priložnost sad njegovih podaj ali lucidnih potez. Ni se moč izogniti temu, da je v igri brez Mileta svobodnejši in kreativnejši.
Tonči Žlogar (6,5): »Tempaš«, ki igra s pametjo. Hitrost je njegova slabost in to je bil tudi glavni razlog, da ga Oblak še do pred kratkim ni preveč upošteval. Z Braatnom in drugimi Vikingi se je v zvezni vrsti kosal, kolikor se je le mogel, vmes je pomagal pri oblikovanju igre in povrhu še napadal. To pač zna in to je potrdil z golom in vratnico.
Andrej Komac (6,5): Neumoren, a standarden. Od njega ni moč pričakovati veliko, toda tokrat je prekosil samega sebe in navijače z nekaj napadalnimi akcijami. Predvsem z dvema nevarnima streloma od daleč. To, da je finiš tekme igral na levem bočnem položaju, pač le potrjuje, da ima Oblakova selekcija še rezerve.
Robert Koren (6,5): Če bi bil maščevalen, bi že zdavnaj vse poslal k vragu. Njegovi potenciali presegajo celo trenutne reprezentančne standarde. Da jih ne more uveljaviti, je krivec tudi selektor, ki mu je spet namenil neustrezno vlogo zadnjega zveznega igralca. K sreči – zase – jo je več kot spodobno odigral. Sicer bi bil spet na stranskem tiru.
Aleksander Knavs (6): Mar naš poveljnik obrambe šepa, se sprašujejo mnogi. Po malem že, toda to ni bila njegova realna podoba. Zaradi neumnih golov (zadnji gre tudi na njegovo rovaš) in tvegane igre, v kateri je skupaj s Cesarjem na širokem prostoru nenehno moral paziti na Johna Carewa.
Boštjan Cesar (6): To je bila pravšnja izkušnja za francosko zgodbo. Tam se bo šele lovil in se tepel, vključno s Carewom, ki mu je dal vetra. Pri prvem in tretjem golu, pri čemer mu je v uteho to, da ni bil izključni krivec.
Borut Mavrič (6): Občutek po tekmi je prepričeval, da je svoje delo opravil korektno. Saj ga tudi je, toda vtisa, da ni vlival zanesljivosti, se ni bilo moč izogniti. Ubranil je tisto, kar je moral, kaj več pa ne. Goli? Ker je vratar na črti, je vprašljiv le drugi norveški gol.
Klemen Lavrič (6): Žoga noče in noče v mrežo. Tudi takrat, ko je vse storil, kot je moral. A pomanjkanje golov ni ključni problem, marveč njegov status. Rezervist je lahko le proti petorazrednim moštvom. Zdaj potrebuje zaupanje in podporo, vsaj dokler v Sloveniji ne vzgojimo postavnejšega, spretnejšega in učinkovitejšega napadalca.
Matej Mavrič (5,5): Soudeleženec pri vseh treh (pri drugem bi moral stati pred Carewom) norveških golih. Osmoljenec, ker po nastreljani roki v norveškega branilca španski sodnik ni dosodil enajstmetrovke. Desni bočni v zadnji vrsti? Samo po sili razmer.
Suad Filekovič (5,5): Želel veliko, naredil malo oziroma veliko za tekmece. Pri prvem in drugem golu je samo opazoval, namesto posredoval. Norvežani niso po njegovi meri, ker so hitrejši in spretnejši.
Aleksandar Rodić (5,5): V prvi priložnosti na tekmi v 2. minuti se ni proslavil, v drugi v 58. minuti mu je veselje preprečil Myhren. Vmes in po tem neviden, neagresiven in nekompatibilen. Je tipičen igralec navdiha, toda kdo ga bo čakal, kdo bo zanj razbijal noge in kolena, medtem ko bo on le »prima balerina«.
Mile Ačimovič (5): Neodgovoren. Toliko že pozna samega sebe, da bi selektorju, ki mu slepo zaupa, povedal, da je neuporaben. Dokler ne bo uredil glave in svojega statusa, je bolje, da je daleč stran. Na noge se lahko postavi le sam!
