»Glede na to, da od sebe vselej zahtevam največ, kolikor sem zmožna, so moja pričakovanja pred svetovnim prvenstvom zelo velika. Ne vem pa, če so tudi realna,« je pred ponedeljkovim letom proti danski prestolnici razmišljala Rajherjeva. Mešanih občutkov ni mogla skriti, črv dvoma pa se je vanjo naselil po neuspešnem nastopu na odprtem prvenstvu Velike Britanije, na katerem se je konec avgusta od tekmovanja poslovila že po uvodnem krogu.
»V Manchestru se res nisem dobro borila; prav nasprotno, bila sem obupna. Po porazu, s katerim sem se zavoljo prejšnjih uspehov le stežka sprijaznila, me je trener Kristjan Kovačič tolažil, da sem bila pretrenirana, ker sem na Otok pripotovala tako rekoč naravnost z napornih priprav v Španiji. A to kljub vsemu ne sme biti opravičilo za mojo slabo predstavo,« si poraza v Manchestru še ni oprostila 183 centimetrov visoka Štajerka, ki se strinja, da je bilo - če je že morala - vsekakor bolje izpasti v prvem krogu na OP Velike Britanije kot na svetovnem prvenstvu.
Več v sredini tiskani izdaji Dela.