Delgado: Kdor me podcenjuje, bo presenečen

Ljubljana – »Če bom boksal tako, kot znam in sem si zamislil, mi zmaga zanesljivo ne bo ušla,« je bil 34-letni Američan, ki je sicer luč sveta ugledal na Zelenortskih otokih, prepričan, da se bo domov v Atlanto vrnil s šampionskim pasom. »Pripravljen sem na vse scenarije, tudi na dvanajst rund trdega dvoboja. Znam namreč boksati in tudi udarjati, na čemer bom gradil svojo zmago. Kdor me podcenjuje, bo prijetno presenečen. Zmagal bom zanesljivo, nokavta pa ne bom iskal. Zelo bom zadovoljen tudi zmage po točkah,« je poudaril Delgado in v nadaljevanju razkril, na kakšen način bo skušal premagati Zavca.

»Imam daljše roke, ki jih bom s pridom izkoriščal; prednji udarec bo ključ do mojega uspeha. Veliko stavim tudi na svojo hitrost in raznolikost, medtem ko je Dejan nadvse predvidljiv. V ringu se premika samo naprej in nazaj, tako tudi boksa, sam imam precej več za ponuditi, kajti udarjati znam tudi s strani,« je razložil »The Truth« (Resnica), kakor si je izzivalec sam nadel vzdevek.

»Glede na to, da sem zelo veren, se mi je med prebiranjem biblije še posebej v spomin vtisnil odlomek, ki govori o resnici. Kot sem se že tudi sam večkrat prepričal, ta na koncu vselej pride na dan in tako bo tudi tokrat,« je zaupal Delgado, ki ga neuspehi – grenkobo poraza je okusil že devetkrat – niso ustavili. Toda ob tem je pribil, da je zares izgubil kvečjemu štirikrat. »Ostalo so bile čiste kraje, ki pa so me zgolj utrdile. Tudi z njihovo pomočjo sem postal boljši boksar,« je razkril Američan, ki se je izšolal za elektroinženirja.

A je po šestih letih dela v podjetju Phillips Engineering dal odpoved in se stoodstotno posvetil boksu. »Odprl sem klub Delgado Boxing in začel delati z boksarji. Tako imam zdaj v telovadnici že kopico izjemno nadarjenih borcev,« je pojasnil samozavestni izzivalec in se spomnil zanimive anekdote z začetka svoje športne poti.

»Ko sem se pri trinajstih letih začel ukvarjati z boksom, je trener Nathan Livramento, ki me je naučil prvih udarcev, hudo zbolel. Ne spomnim se več, kaj mu je bilo, toda le malo je manjkalo, da ni umrl. Ko sem ga obiskal v bolnišnici, sem mu rekel, da me ne sme zapustiti, preden skupaj ne osvojiva naslova svetovnega prvaka. In zdaj se mi je končno ponudila priložnost, da izpolnim svojo obljubo …«