Tiskane izdaje
Ljubljana – Ta vikend, ko se bo na dirkališču Wachauring v Melku pri Dunaju začelo letošnje državno avtomobilistično prvenstvo v krožno-hitrostnem dirkanju, bo marsikdo pomislil, da je kraljica bencinskega športa pri nas pravzaprav sirotica. Prijavljenih je vsega devetnajst voznikov, ki se jim bo nemara kasneje med sezono pridružilo še nekaj kolegov, a bo vse skupaj še vedno povsem neprimerljivo z bleščečim začetkom posebej za to panogo ustanovljenega tekmovanja SNP pred nekaj leti.
Veliko je razlag, zakaj se je prav v času največjega avtomobilističnega navdušenja SNP tako grdo izpridil, in bržkone je v vsaki od teh razlag tudi kanček resnice. Reli je brez težav ubranil sloves najbolj priljubljene oblike avtomobilističnega dirkanja na Slovenskem, gorsko-hitrostne preizkušnje zadovoljujejo vse tiste z bolj skromnimi proračuni, v krožno-hitrostnem dirkanju pa vztraja le še peščica najbolj navdušenih in zagrizenih. Eden od odgovorov, zakaj je temu tako, se skriva tudi v dejstvu, da je avtomobilistični klub Lamko, ki združuje večino slovenskih »dirkališčnih levov« in mu zatorej ni vseeno za usodo te panoge, potreboval celi dve leti, preden je nacionalni zvezi AŠ 2005 »izpulil« koncesijo za organizacijo kompletnega državnega prvenstva. Pod njegovim okriljem se Drago Božič in Darko Dubarič trudita, da bi iznašla nov enako privlačen in zanimiv recept, kot je bil SNP, in ga tokrat obvarovala pred pogubnimi slabimi vplivi iz okolice. Dokler jima ne uspe izpeljati te zamisli, pa bodo vsa prvenstva nekako takšna, kot je bilo lansko in bo letošnje, zgolj za preživetje.
Letošnje prvenstvo bodo poleg uvodnega vikenda v Melku sestavljala še dva na Mobikrogu v Cerkljah pri Krki (3. – 4. junij; 22. – 23. julij) ter eden v Salzburgu (30. september – 1. oktober), v koledarju pa je vpisan še rezervni termin (9. – 10. september) za dirko na Grobniku, če bo zveza pripravljena pogledati skozi prste določilu, da mora biti polovica dirk na domačih tleh. Vsak vikend bodo vozili po dve dirki, vse razen teh v Melku, pa bodo štele tudi za prvenstvo srednjeevropske cone. Slovensko prvenstvo je razpisano kot mednarodno, tako da so se zanj prijavili tudi štirje avstrijski in en madžarski voznik, kar še dodatno potrjuje trditve o dramatičnem osipu slovenskih voznikov. Med krivci zanj je tudi Samo Valant, ki je razpustil pokal Seicento. Avtomobile je sicer ponudil dirkačem v odkup, a bodo v Melku nastopili le trije namesto dvajsetih, kolikor smo jih bili vajeni doslej. Na štartnem seznamu za uvodni vikend sezone pogrešamo kakih osem avtomobilov, prirejenih za pokal SNP, ki samevajo v domačih garažah, pogrešamo pa tudi nekaj najbolj zvenečih imen, med njimi bržkone najboljšega slovenskega dirkača Igorja Deklevo.
»Božič in Dubarič se trudita po svojih najboljših močeh, brez njiju še takega prvenstva ne bi imeli,« je pred prirediteljema snel klobuk Aleš Bužga, eden tistih najbolj zagrizenih, ki se bo v pomanjkanju domače konkurence usmeril tudi na srednjeevropsko cono. In kako naprej? Drago Božič računa predvsem na dve akciji. Najprej na pokal BMW 130, ta čas eno najbolj privlačnih in cenovno ugodnih mednarodnih pokalnih tekmovanj. Če bi mu uspelo spraviti vanj dva do tri slovenske dirkače (zanimanje kažejo Enes Draganović, Aleš Bužga, Miro Marinšek, Luka Pirjevec in Matjaž Zupančič), bi lahko kandidirali tudi za slovensko dirko v tem tekmovanju, vse skupaj pa bi precej dvignilo zanimanje javnosti in dirkačev. Druga akcija bo Lamkov tečaj spoznavanja dirk, ki bo v več izmenah (odvisno od zanimanja) potekal na Mobikrogu. Na njem bodo za ceno 300 evrov mladim predstavili ta šport in jim omogočili prve dirkališčne kilometre v pravem dirkalnem avtomobilu, hkrati pa jim nudili pomoč tudi ob morebitnem pravem začetku kariere (prijave prek spletne strani www.avtoklub-lamko.si). Vsekakor pa je do končne ozdravitve krožno-hitrostnega dirkanja še zelo daleč.
Preberite v četrtkovi tiskani izdaji Dela.
