Dobra volja v talilnem loncu

Anja Čarman in Tamara Sambrailo upata, da bosta dobro pripravljenost potrdili že čez nekaj dni, na 11. plavalnem SP v Montrealu.

Objavljeno
18. julij 2005 18.00
Anja Čarman
Zdi se, da univerza SMU v Dallasu počasi postaja pridružena članica naše plavalne zveze. Kajti prav tu se je Alenka Kejžar uspešno pripravljala za velika mednarodna tekmovanja, zdaj po njeni poti nadaljujeta Anja Čarman in Tamara Sambrailo. Trener obeh je tako kot nekoč pri Alenki ter zdaj nekaterih drugih znanih plavalkah, denimo Slovakinji Martini Moravcovi in Švicarki Flavii Rigamonti, Steve Collins. Naši reprezentantki sta nad njegovim pristopom navdušeni in upata, da bosta dobro pripravljenost potrdili že čez nekaj dni, na 11. SP v Montrealu.

Gorenjki – Anja je doma iz Godešiča pri Škofji Loki, Tamara pa iz Radovljice – sta se uspešno poslovili od vloge bruck na univerzi in zdaj že razmišljata o nadaljevanju študija. Po prvem splošnem letniku, ki je predvsem za tujce pomemben glede spoznavanja načina dela, bosta po vrnitvi iz Montreala obe razmišljali o natančnejši smeri. Za zdaj se še nista odločili; Anjo Čarman, denimo, mikajo stiki z javnostjo, obe pa sta dejansko navdušeni nad imenitno možnostjo usklajevanja vrhunskega športa s študijem. »Res, profesorji so izjemno prijazni in vselej pripravljeni pomagati. Gre za skupni interes, pomembno pa je, da ne trpita niti trening niti študij,« razmišlja Tamara Sambrailo. Na študentski vsakdan v Dallasu se je hitro privadila. Seveda ji je bila pri tem v pomoč tudi Alenka Kejžar, ki se je lani poslovila od te univerze z diplomo, povrhu pa z Anjo Čarman bivata skupaj, tako da tudi ne mine dan brez pogovorov v materinščini.

ZDA so sicer znane kot talilni lonec različnih kultur in jezikovnih skupin, že v skupini 15 plavalk, v kateri pod Collinsovim vodstvom vadita slovenski reprezentantki, so poleg domorodk še dekleta iz Slovaške, Češke, Norveške, Italije, Južne Afrike, Švice. »Pomembno je, da trening, tako v vodi kot na suhem, mine brez težav in zapletov. Imamo homogeno skupino in vesela sem, da sem v njej,« je še povedala Tamara, ki v Montrealu največ pričakuje od nastopov na 50 in 100 m prsno. »Skupaj z Anjo sva ta zadnji konec tedna pred četrtkovim odhodom na prizorišče prvenstva v Kanado nastopili še na tekmi v Austinu; na 100 m prsno sem plavala 1:13. Rezultat me ni navdušil, glede na to, da sem si za montrealski cilj zastavila dosežek okrog 1:10, a trener mi je pri priči povedal, naj nikar ne pozabim, da smo ta zadnji teden še ostro trenirali, tudi z utežmi v trimskem kabinetu, tekmovalna pripravljenost pa bo na plano udarila tik pred štartom v Kanadi,« je še povedala Radovljičanka.

Anjia Čarman je ameriškemu vsakdanu še bližje kot sostanovalka Tamara, saj je »2. polčas« srednješolskega izobraževanja opravila na Floridi. »Ha, zdaj sem pa res to Ameriko že dodobra spoznala. Se pa vedno znova razveselim stika z domovino in tako mi je – podobno kot Tamari – prav všeč, da si je del naše reprezentance za odskočno desko pred SP izbral prav univerzo v Dallasu,« pravi članica kranjskega kluba, ki zdaj s kolegico iz radovljiškega ne biva več v študentskem domu. Preselili sta se v stanovanje blizu univerze. Pogosto sta na kolesu, avtomobila nimata, do središča mesta je manj kot četrt ure s podzemno železnico. »Po športni plati pa me moti le, da v zadnjih mesecih nisem zbrala prav veliko tekem v 50-metrskih bazenih, v katerih me zdaj čaka najpomembnejši dogodek leta,« razmišlja plavalka, ki jo v Montrealu čakajo nastopi v hrbtnem in prostem slogu.

»Prav zato, ker ni bilo preizkušenj, si zdaj težko zastavljam natančne cilje. Zaupam pa trenerju in verjamem, da odhajam v Kanado dobro pripravljena,« je še po telefonu iz Dallasa povedala z jasno željo, da bi se rada na kratke počitnice domov vrnila dobre volje. Že v drugi polovici avgusta pa se začenjajo obveznosti za 2. letnik študija in takrat se bo spet vrnila k bazenu in knjigam. Ter štedilniku, saj v stanovanju ni več študentske jedilnice. »A tako je bolje. Kajti ameriška hrana res ne slovi kot zdrava za športnike. Zato je treba biti previden, kar je seveda najlažje, ko si 'sam svoj mojster',« se je še nasmejala Tamara, upajoč, da jo bo podobno kot pri Anji smeh spremljal tudi ob vrnitvi domov, po koncu SP.