Tiskane izdaje
Takrat je bilo vse skupaj videti še zelo daleč od Evrope in drugega sveta. A se ves svet v luči pandemije sedaj sooča s tako velikimi življenjskimi spremembami, še kakšen mesec nazaj nepredstavljivimi, sedaj pa skorajda samoumevni za zajezitev virusa sars-cov-2.
Negotovost
Atletska zveza Slovenije (AZS) se je tudi pridružila valu prekinitev tekmovanj in 13. marca do nadaljnjega odpovedala vse načrtovana bližnja tekmovanja. Nadaljevanje pa je, tako kot povsod, v negotovosti. Zazdaj v AZS potekajo priprave tako za slovesnost ob 100-letnici slovenske atletike konec oktobra kot drugih večjih dogodkov po načrtih.
"Glede na trenutne razmere obstaja negotovost tudi glede izpeljave mednarodne atletske lige. Začetek je načrtovan za 30. maj z mednarodnim mitingom v Slovenski Bistrici. Ali bodo razmere dopuščale organizacijo, lahko trenutno samo ugibamo. Naš cilj in želja je, da ligo izpeljemo. Čas pa bo pokazal, v kakšnem obsegu in obliki. Mislim pa, da ta prireditev ob stoletnici ne bi smela biti pod vprašanjem." je povedal direktor AZS Nejc Jeraša.
Ogromen stres
Nekdanja vrhunska atletinja Marija Šestak, ki je sedaj zaposlena na AZS za pomoč stroki, je dejala, da je vesela, ker ni več tekmovalka, ker so sedaj športniki pod velikim stresom, saj ob nemogočih pogojih za vadbo tudi ni možno načrtovani formo zaradi negotovega začetka nadaljevanj tekmovanj.
Kot pojasnjuje Jeraša, dobivajo veliko vprašanj, vezanih na proces treningov. "Večina klubov in društev je že na začetku odpovedala vso vadbo atletskih šol in treningov mlajših selekcij, medtem ko so naši vrhunski atleti nadaljevali s prilagojenim procesom vadbe ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov. Glede na ugodne vremenske razmere je bila vadba mogoča na prostem, na stadionih," je pojasnil Jeraša.
Nekdanja vrhunska atletinja Marija Šestak pravi, da so športniki zaradi nemogočih pogojev za trening pod velikim stresom. FOTO: Uroš Hočevar
Zaradi prepovedi zbiranja pa so se zaprli tudi stadioni. "Trenutno so atleti brez pogojev za trening. Nekaj se jih je moralo tudi predčasno vrniti s priprav na tujem. Želja in cilj vseh je še vedno, da načrtujejo formo za vrhunec sezone, pri članih sta to olimpijske igre in pozneje še evropsko prvenstvo," je dejal.
Neodgovornost
Kot pojasnjuje, je to vir prihodka za športnike, zato tudi meni, da bi morali ti imeti jasne informacije o načrtih za poletne olimpijske igre. "Kar malo neodgovorno je s strani Mednarodnega olimpijskega komiteja (Moka), da pusti športnike tako dolgo v negotovosti. Moje mnenje je, da glede na trenutne razmere OI v Tokiu v predvidenem terminu ne bo mogoče izpeljati in bi moral Mok že sprejeti odločitev, s čimer bi tudi razbremenil športnike."
AZS je 13. februarja podpisala pogodbe s 94 atleti in atletinjami v skupni vrednosti 540.000 evrov. "Izplačila potekajo po planu. Atleti in trenerji so že dobili izplačan prvi in drugi obrok, kar predstavlja 50 odstotkov vrednosti celotnih pogodb. Zaradi dobrega poslovanje AZS v zadnjih treh letih lahko zagotovimo sredstva še preden jih dobimo dodeljena s strani ministrstva za šport ali Fundacije za šport," je navedel Jeraša.
Milijon evrov
Načrtovan planiran proračun AZS za letos je podoben kot v prejšnjem letu, okrog milijona evrov. "Bodo pa imele seveda trenutne razmere zagotovo vpliv na realizacijo plana. Tu mislim predvsem na sponzorska sredstva in na nastope naših atletov na domačih in mednarodnih tekmovanjih," je še dejal Jeraša in napovedal rebalans proračuna.
Medtem so delo v pisarni AZS prilagodili izrednim razmeram, z delom od doma. Predvsem se v tem času trudijo odgovoriti na vsa vprašanja klubov glede nastalih razmer.
