Atletsko žezlo spet prevzema Evropa

Volitve IAAF: spopad Coe – Bubka, zmagovalec pred težavno nalogo.

Objavljeno
16. avgust 2015 15.25
Saša Verčič, šport
Saša Verčič, šport

Še preden bodo na svetovnem prvenstvu prvi tekmovalci stopili na atletske steze in bodo podeljene prve kolajne (v soboto najprej v moškem maratonu), bo en zmagovalec Pekinga 2015 že nekaj dni znan. V sredo bo namreč mednarodna zveza dobila novega predsednika, šestega v 113-letni zgodovini, Lamineja Diacka pa bo nasledil bodisi Sebastian Coe bodisi Sergej Bubka.

Po Švedu Johannesu Sigfridu Edströmu, Britancu lordu Burghleyju, Nizozemcu Adriaanu Paulenu in Italijanu Primu Nebiolu je pred 16 leti predsedniško mesto ene najpomembnejših mednarodnih zvez prvič zasedel Neevropejec in prav pod vodstvom Senegalca Lamineja Diacka je atletika izgubila velik del nekdanjega blišča. V sredo se bo žezlo vrnilo v evropske roke, četudi je bil na čelu IAAF doslej že en olimpijski prvak (Burghley), pa je jasno, da takšno ime še ni vodilo atletske zveze. Udarila se bosta namreč dva »težkokatergornika«, 58-letni Britanec Sebastian Coe in 51-letni Ukrajinec Sergej Bubka, ki sta spomladi oba obiskala tudi Slovenijo. Coe je namreč dvakratni olimpijski prvak na 1500 metrov in je leta 1979 v le 41 dneh postavil tri svetovne rekorde, posebne pohvale pa si je prislužil tudi kot predsednik prireditvenega odbora OI 2012 v Londonu. Bubka je na drugi strani zaznamoval zgodovino skoka s palico, prav tako je olimpijski prvak, ob tem pa še šestkratni svetovni ter seveda človek, ki je največkrat preskočil šest metrov, se je pa tudi že neuspešno potegoval za mesto na čelu Mednarodnega olimpijskega komiteja. Vodenje IAAF bi bilo tako za Bubko, ki sicer kandidira tudi za podpredsedniški položaj, kot za Coeja velik mejnik v veličastni karieri.

Potem ko so si doslej atletsko žezlo predsedniki vedno predajali mirno, bo tokrat prvič prišlo do pravega spopada, ne glede na to, kako se bo izšlo sredino glasovanje, pa je na dlani, da čaka novega prvega moža veliko dela. Atletika nujno potrebuje spremembe, tako glede tekmovalnega ustroja kot seveda na področju dopinga, saj bodo volitve potekale sredi dopinškega viharja, potem ko je dokumentarec ARD in Sunday Timesa razkril, da naj bi v krovni organizaciji prikrivali številne sumljive dopinške rezultate. »Draga IAAF, ne moremo ti več zaupati. Takoj je treba ukrepati, izdali ste moje zaupanje,« je svoji zvezi prek YouTuba sporočil trikratni svetovni prvak in olimpijski zmagovalec iz Londona, nemški metalec diska Robert Harting (v Pekingu ga sicer zaradi poškodbe ne bo), ki je že dalj časa glasen kritik IAAF in je lani denimo odklonil, da bi bil med kandidati za atleta leta, potem ko je bil na seznamu tudi dvakratni dopinški grešnik Justin Gatlin. »Škodujete našemu športu,« se mu je pridružil ameriški metalec krogle Erick Werskey, »Uničili ste moje otroške sanje,« je dodala metalka diska Julia Fischer, »Denar je za vas pomembnejši od atletov,« je poudarila metalka kladiva Kathrin Klaas, »Želim teči proti čistim atletom, ne pošastim,« pa je zaokrožil poziv atletov pod vodstvom Hartinga tekač na 800 metrov Robin Schembera.

V takšnem razpoloženju, ko ni zaupanja ne med atleti, kaj šele med navijači, bo torej eden od nekdanjih asov prevzel vodenje IAAF, velik favorit za zmago pa je Coe. Za zdaj mu je javno podporo izrazilo 36 držav, Bubki le pet, številni predstavniki ne želijo razkriti, za koga bodo glasovali, a gotovo tu razmerje ni bistveno drugačno, spremenilo pa ga bržčas ne bo niti zadnje lobiranje v Pekingu. »Zelo sem počaščen in opogumljen, da mi je toliko držav javno izrazilo podporo, pomeni mi zelo veliko. Atletika me je oblikovala, bila je temeljni kamen za vse, kar sem dosegel v življenju. Zato bi bil zame velik privilegij, če bi lahko športu, ki me je tako zaznamoval, služil kot predsednik,« pravi najverjetnejši sedmi prvi mož svetovne zveze, ki je na prizorišču SP od petka. Ob tem se zaveda, da atletika iz njegovih časov in sedanja nimata več veliko skupnega in da je »kraljica športa« na zelo pomembni točki, ko so spremembe nujne. »Obdržati bi morali tisto, kar deluje, in to še izboljšati, ob tem pa ne bi smeli žrtvovati bogate dediščine. Seveda moramo biti pošteni in priznati, da se atletika kot vsi drugi športi sooča s hitrimi in temeljnimi spremembami. Če se jim ne bomo prilagodili in nanje odgovorili, se bomo soočili z negotovo prihodnostjo. IAAF mora sestaviti bolj smiseln koledar in uporabiti svojo moč, da na vseh najpomembnejših tekmah nastopijo vsi najboljši atleti,« razmišlja Britanec, ki si želi, da bi bili mitingi diamantne lige bolj v slogu teniških turnirjev za veliki slam. Zadnjo dopinško afero je označil kot vojno napoved njegovemu športu, ki se ji je treba postaviti po robu, sam pa se sicer zavzema za povsem neodvisno protidopinško komisijo v atletiki. Jasno je, da lorda Coeja – ali ob velikem presenečenju Bubko – čaka vse prej kot lahko delo na sicer enem bolj prestižnih predsedniških mest.