Tiskane izdaje
Pariz - Mednarodni olimpijski komite bo prihodnje leto v Buenos Airesu sprejel odločitev, katere športne panoge bodo uvrščene na olimpijske igre leta 2020.
Za to mesto se poteguje tudi športno plezanje, ki bi bilo po mnenju izkušenega slovenskega plezalca Klemna Bečana zelo zanimivo. »Mislim, da je plezanje zelo lep šport, z njim se lahko ukvarja prav vsak, vsak se lahko v njem najde, dela tisto, kar hoče, dela na svojem maksimumu ali samo za rekreacijo. Čisto vsak lahko pleza. Pa že tako je človek nekako tako narejen, saj smo se vendarle razvili iz opic, zato radi plezamo gor in premagujemo višino. Res se višine nekateri malo bojijo, ampak za slednje so nižje stene in balvani. Prav tukaj na svetovnem prvenstvu v Parizu smo imeli priložnost hkrati spremljati potekajoče prvenstvo v paraclimbingu, ko smo videli, kako lahko zelo dobro v smereh plezajo gibalno ovirani ljudje brez katere od okončin, vida ali s katero drugo telesno oviro ali motnjo. Plezanje je za vsakogar, je zelo dober šport, jaz zelo uživam v njem, zelo mi je všeč, ker se lahko povsem odmakneš v svoj svet. Ko plezaš, si sam s steno in v bistvu spoznavaš skozi to tudi sebe. Na olimpijskih igrah bi bilo športno plezanje zelo zanimivo,« je dejal Bečan.
Težavnost dobila prednost pred balvani in hitrostjo
Pri Mednarodni športni zvezi so morali sprejeti nekatere prilagoditve v kandidaturi. Kot je pojasnil predsednik Mednarodne zveze za športno plezanje Italijan Marco Scolaris, so se odločili, da bo športno plezanje na olimpijskih igrah predstavljala disciplina težavnost, kot osnovna prvina in najbolj priljubljena panoga športnega plezanja z najdaljšo tradicijo. Težavnost, ki ima najdaljšo tradicijo tudi v Sloveniji, v njej pa slovenski tekmovalci nizajo največje uspehe, je tako dobila prednost pred mlajšimi balvani in ne tako priljubljeno hitrostjo. V Mednarodnem olimpijskem gibanju so namreč po besedah Scolarisa zelo strogi glede končnega števila nastopajočih tekmovalcev, saj nikakor ne želijo v nedogled širiti seznama udeležencev ali podaljševati trajanja iger. Zato so zahtevali, da se število nastopajočih športnikov omeji na le 60 tekmovalcev, kar je pomenilo, da več kot ene discipline ne bo mogoče zagovarjati pred Mednarodnim olimpijskim komitejem.
A pot do olimpijskega priznanja je še dolga. Prvi, zelo velik uspeh je bil že, ko se je športno plezanje znašlo v ožjem izboru Mednarodnega olimpijskega komiteja, naslednji najpomembnejši korak pa bo sledil prihodnje leto, ko bodo vodilni možje olimpijskega gibanja na kongresu v Buenos Airesu sprejemali odločitev tako o gostitelju poletnih olimpijskih iger leta 2020 kot tudi o širitvi seznama olimpijskih športov.
Scolaris: Del olimpijske družine morajo biti vse tri vrste plezanja
Scolaris je vesel, da je težavnost po tehtnem razmisleku dobila prednost pred balvanskim in hitrostnim plezanjem, ki pa si po njegovem mnenju prav tako zaslužita biti na OI. »Zelo me veseli, da sprejeta odločitev ni bila politična, temveč je bila sprejeta po daljšem posvetovanju. Opravili smo namreč raziskavo tako med nacionalnimi zvezami, pri poznavalcih športnega plezanja, televizijcih, prijateljih v Lozani in sprejeli končno odločitev, da predlagamo težavnost za olimpijske igre. Težavnost je imela nekoliko manjšo, a odločilno prednost pred balvani. Sprejeta skupna odločitev je bila, da se športno plezanje najbolj povezuje prav s težavnostjo. Če bomo postali del olimpijske družine, kar si zelo želimo, bomo dobili priložnost, da dokažemo, da si zaslužita biti v olimpijskemu programu tudi ostali dve disciplini,« je dodal Scolaris.
