Berlin v boj s Hamburgom in svetom

Plavalno evropsko prvenstvo večmilijonskega Berlina prav pretirano ni vznemirilo. Metropola je živela v svojem običajnem avgustovskem utripu, polnem turistov in s paleto različnih prireditev. A ko bi to mesto priredilo olimpijske igre, bi bila na dlani nova pravljica, podobna tisti med svetovnim nogometnim prvenstvom 2006.

Berlin je že gostil igre, in sicer zadnje pred drugo svetovno vojno, leta 1936, ko si jih je svet še najbolj zapomnil po Hitlerjevi propagandi in napovedi hudih časov. In tudi ko je Nemčija naslednjič gostila ta športni praznik, javnosti po svetu niso ostale v prav lepem spominu: resda je München dobil čudovit olimpijski park, še danes stičišče športa, rekreacije, kulture in zabave, ob njem sodobno mrežo podzemne železnice, ponudil kopico vrhunskih predstav na osrednjem štadionu ter na drugih prizoriščih, a to pot je bolj od česarkoli odmeval teroristični napad v olimpijski vasi …

Odtlej v največji srednjeevropski deželi iger ni bilo več, četudi so Nemci večkrat sanjali o uspešni kandidaturi, nazadnje prav s posrečenim projektom bavarske metropole s tradicionalnimi prizorišči odmevnih tekem na snegu v Garmisch-Partenkirchnu ter Ruhpoldingu. Toda odločila so azijska vlaganja, Južna Koreja je odnesla igre navzlic izvirnosti nemškega juga. Ko se je nazadnje prav Berlin spogledoval s prirejanjem iger, za leto 2000, pa tudi ni bil kos tekmecem ter nazadnje zmagovalcu Sydneyju. In sploh je med nemškimi športnimi zanesenjaki že razširjeno razmišljanje, češ da gospodarska velesila in sploh dežela cenjena po svoji urejenosti ne more več vštric pri kandidaturah za največja tekmovanja z novodobnimi vladarji svetovnega trga. Izjema je bilo zgolj nepozabno nogometno SP pred osmimi leti, takrat bolj kot ne zaradi izjemnega vpliva Franza Beckenbauerja.

A po tednih razprav so se pri mestnem svetu prejšnji teden vendarle odločili za kandidaturo poletnih iger 2024. Vendar pa jih najprej čaka interni boj s Hamburgom, nakar bo Nemški olimpijski komite (DOSB) 6. decembra letos izbral eno mesto in ga poslal v boj. Časa je sicer še dovolj, prireditelja teh iger bodo pri MOK izbrali leta 2017. Toda Berlin že razgrinja zelo temeljit pristop, s katerim se bo lotil kandidature. Župan je sicer za jesen napovedal tudi referendum v mestu in če ne bi bilo potrditve ljudstva, bi zgodbo pri priči umaknili. A kot pravijo poznavalci družbenega utripa, ni bojazni, da ne bi bilo želje po prirejanju velikega dogodka. Nenazadnje prvenstva nogometašev, ki so ga potem po vsej Nemčiji razglasili za poletno pravljico, ne gre pozabiti, že ob koncu sleherne sezone, ko spustijo na Olimpijskem štadionu zastor nad finalno tekmo nacionalnega pokala, mesto, znano po svoji odprtosti in mešanici kultur od vsepovsod, posebej oživi.

Res pa je, da niso prav vsi navdušeni nad kandidaturo. Predstavniki osrednje berlinske levo usmerjene stranke je ne bodo podprli, kot je sredi prejšnjega tedna zapisala deželna postaja nacionalnega radia na svoji spletni strani. Predstavniki levega bloka namreč menijo, da mesto bolj kot igre potrebuje novo infrastrukturo, predvsem kopališča, šole, prostorne ljudske kuhinje. Tisti, ki vabijo olimpijsko srenjo v svoje mesto, pa razmišljajo drugače. In obljubljajo, da bo že zgolj v olimpijski vasi 5000 stanovanj po koncu iger na voljo prebivalstvu.

Vas so si sicer omislili ob letališču Tegel, ne prav daleč od osrednjih mestnih stičišč. Na osrednjem štadionu bi imeli atletska tekmovanja, v dogajanju v kajaku in kanuju, dresurnem jahanju, veslanju, jadranju in delu nogometnega turnirja pa ne bi uživali le Berlinčani, temveč tudi drugod po Brandenburgu, Saškem, tudi zvezni deželi Saška-Anhalt z glavnim mestom Magdeburgom bi pripadel kos okusne olimpijske sladice.

In strošek? Kandidatura naj bi se sukala okrog 50 milijonov evrov. »Pri takšnih vsotah ne gre brez transparentnega poslovanja. Naša prednost pa je vsekakor, da mnoga prizorišča že imamo in nam o gradnji novih ni treba posebej skrbeti,« pravi berlinski župan Klaus Wowereit. Toda ne glede na omenjene obstoječe objekte stroški glede na načrtovano vsoto lahko tudi zrastejo. Nenazadnje je bil po raziskavi, ki so jo opravili na univerzi v Oxfordu, proračun prav pri vseh zadnjih letnih igrah, od Barcelone 1992 do Londona 2012, krepko višji od načrtovanega. Nemčija pa se spogleduje tudi z novo münchensko zimsko kandidaturo za 2022 – bo kos vsem izzivom in predvsem tekmecev neomejenih možnosti vlaganja?