Bertonclju tako želeno kolajno odnesel seskok

Nanning – Sašo Bertoncelj je na svetovnem prvenstvu v Nanningu prikazal svoj najboljši nastop v finalih tovrstnih tekmovanj, kar pa še vedno ni bilo dovolj za tako želeno kolajno. Po odlični tekmi na konju z ročaji, s katerega nismo videli niti enega padca, se je moral zadovoljiti s 4. mestom, bron se mu je izmuznil za 67 tisočink točke …

Sprva se je finale sicer razpletal po željah slovenskega konjenika, saj se je Britancu Danielu Keatingsu, ki ima zelo težavno sestavo (izhodiščna ocena 17,100), nastop znova ponesrečil in je dobil komajda 15,133, drugouvrščeni iz kvalifikacij Američan Alexander Naddour pa ni ponovil odlične predstave izpred tedna dni in tudi zanj je bilo bolj ali manj v hipu jasno, da je s 15,300 izpadel iz boja za kolajne. A nato so se začeli nastopi stopnjevati, Francoz Cyril Tommasone je zgolj z nekaj drobnimi napakami prešel v vodstvo s 15,600, Hrvat Filip Ude, ki se mu sicer pogosto sestava ponesreči, pa nato s kar 15,783, četudi sestave iz kvalifikacij ni do konca otežil, saj mu je bolezen v zadnjem dobrem tednu dni pobrala veliko moči in se je zato odločil za lažji seskok. Po pričakovanjih nato Belorus Andrej Lihovicki in še en Hrvat Robert Seligman, ki se prav tako bori z boleznijo, nista bila na ravni za kolajne, je pa zato Madžar Krisztian Berki znova potrdil, da je najboljši konjenik na svetu v zadnjem obdobju. Z oceno 16,033 je bilo jasno, da je po Rotterdamu 2010 in Tokiu 2011 še tretjič postal svetovni prvak, za Bertonclja, zadnjega nastopajočega v finalu, je bila ta ocena preprosto previsoka.

Tudi Udejeva, je pa bilo dosegljivo 3. mesto, saj je slovenski telovadec v kvalifikacijah s sestavo z izhodiščno oceno 16,500 dobil 15,558, a za finale se je pripravil na težjo različico. O kakšni možnosti taktiziranja tokrat ni bilo moč govoriti, kvalifikacijska vaja ni prišla v poštev, Bertoncelj je moral pokazati vse, kar zna, če je lahko računal na stopničke za zmagovalce. In tokrat se mu za razliko od prejšnjih dveh finalov na SP (Rotterdam in Tokio) ni zatresla roka, kolajno pa mu je odnesel seskok. Da bi bil ta težine E, kar bi prineslo dodatno desetinko pri izhodiščni oceni (16,800), ni imel več dovolj moči, tudi pri lažjem pa je med izvedbo preveč zastal, s čimer si sicer ni znižal težavnosti, a napake sodniki niso spregledali. Resda je Škofjeločan z orodja doskočil zelo zadovoljen, nato med čakanjem na oceno srčno upal, da bo za številko 15 zagledal še 6, a je ni, 15,533 je pomenilo uvrstitev na najbolj nehvaležno, 4. mesto …

»Nastop ni bil slab, čeprav bi bil seveda lahko še boljši, je pa bil vsekakor najboljši v zadnjem času. Vedel sem, da sem blizu kolajne, upal, da bo dovolj, a sodniki so se odločili, kot so se. Tudi če bi naju s Tommasonom zamenjali, ne bi bilo nič narobe, mislim, da se ne bi nihče iz francoske ekipe pritoževal. Je pa dejstvo, da bi bila s popolnim seskokom kolajna moja. Res škoda te napake, ki je tudi posledica vseh zdravstvenih težav v tej sezoni,« je ocenil Bertoncelj, ki je na SP – navkljub temu, da ni niti en finalist padel z orodja, kar je prava redkost – sicer dosegel svojo najboljšo uvrstitev doslej, a priokus je bil vendarle grenak ob zavedanju, da je bila kolajna dosegljiva, in predvsem ob dejstvu, za kako malo jo je zgrešil.