Bil je že tik pred tem, da bi naredil samomor

Ljubljana – Britanski boksarski težkokategornik Tyson Fury (28 zmag, 20 s k. o., 1 neodločen izid) se bo čez dober mesec (14. septembra) udaril s prav tako še neporaženim Švedom Ottom Wallinom (20 zmag, 13 s k. o.). V nedavnem pogovoru za nemško revijo SportBild se je 30-letni as iz Wythenshawa pri Manchestru vnovič spomnil svoje zmage nad Vladimirjem Kličkom, spotoma je ozmerjal Deontayja Wilderja, s katerim naj bi imel povratni obračun 22. februarja prihodnje leto, dotaknil se je tudi svojih psihičnih težav.

Nazadnje ste junija s tehničnim nokavtom prisilili k vdaji Nemca Toma Schwarza. Že iz nogometa so poznana velika rivalstva med Angleži in Nemci. Mar zato še s posebno velikim užitkom premagujete Nemce?

»Že veliko Nemcem sem dal lekcijo. Na tem sem zgradil lep del svoje kariere, da ne omenim ogromne količine nemških sendvičev z zrezkom, ki sem jih pojedel.«
 

Kako težko se vam je motivirati za takšne izzivalce, ki so popolni avtsajderji?

»Sploh ni težko! Ravno nasprotno; ko za to dobiš takšne vsote denarja, je povsem preprosto. V zameno za milijone vsakič znova uprizorim pravi šov Tysona Furyja!«

V vaši dnevni sobi visi slika enega od vaših udarcev, ki ste jih leta 2015 v obračunu zadali Vladimirju Kličku. Kaj vam pomeni?

»Na steno sem jo obesil, da jo imam vseskozi pred očmi in da me vsak dan znova spomni na to, kako sem Vladimirju izprašil zadnjico. Pogled nanjo me vsakič spravi v smeh.«

Nedolgo tega je medijska družba DAZN ponudila Kličku blizu 100 milijonov evrov za vrnitev v ring. Kaj bi mu svetovali?

»Naj ostane v (športnem) pokoju! Prestar je, načel ga je zob časa.«
 

Na treningih nosite majico z napisom »You big dosser« (Ti veliki klošar). Koga imate pri tem v mislih?

»S tem mislim na Deontayja Wilderja, svetovnega prvaka po različici WBC. Želim ga zgolj spomniti na to, kako velik 'klošar' je.«
 

Lasti si edino lovoriko, ki je še niste imeli. Preostale šampionske pasove imate doma razstavljene v vitrini. Kako pomembno bi vam bilo dopolniti zbirko?

»Za pas mi je, če sem iskren, popolnoma vseeno. Edini naslov, ki zame kaj šteje, je linearni naziv prvaka, torej tisti, ki si ga priboksaš z zmago nad od vseh priznanim šampionom. Izbojeval sem si ga z uspehom proti Vladimirju Kličku. Naslov ima med vsemi najdaljšo tradicijo. Branil ga bom s ponosom in častjo.«

Katera peterica boksarjev je za vas trenutno najboljša v težki kategoriji. Na št. 1 bi verjetno postavili sebe, kajne?

»Za menoj so Wilder (41 zmag, 40 s k. o., 1 neodločen izid), Andy Ruiz (33 zmag, 22 s k. o., 1 poraz), Anthony Joshua (22 zmag, 21 s k. o., 1 poraz) in Dillian Whyte (26 zmag, 18 s k. o., 1 poraz).«

Joshua je junija senzacionalno izgubil z Ruizom. Ali je debelušnega tekmeca zgolj podcenjeval?

»Ne verjamem. Po mojem mnenju je Joshua preprosto klonil pred boljšim boksarjem. Ko je stopil v ring, je bil videti popolnoma zakrčen. Zato sem že pred začetkom dvoboja svojim prijateljem rekel, da bo izgubil z nokavtom. Če se ne bo izboljšal, bo doživel potop tudi v povratnem obračunu.«

Med dvobojem z Wilderjem ste se tudi sami po prejetem močnem udarcu v 12. rundi znašli na tleh. Kako se vam je spet posrečilo postaviti na noge?

»Kakšne štiri sekunde sem bil brez zavesti. To je morala biti višja sila, ki mi je pomagala vstati. Želela je, da še naprej širim sporočilo, kako se po hudih psihičnih težavah vrneš v (svetovni) vrh. Pokazal sem, da je potreben več kot en udarec, ki bi me trajno poslal na tla. Boksam, ker ljubim ta šport. Za to sem se rodil. Vsak dan prejemam sporočila ljudi, ki se mi zahvaljujejo, ker jih navdihujem. To je izjemno.«
 

Kakšne psihične težave ste imeli?

»Ljudje so na mojem primeru videli, da lahko zlom doleti vsakogar. Ne glede na to, kako velik in močan si. Psihične težave lahko vsakogar spravijo na kolena. Bil sem tik pred tem, da bi naredil samomor. A ne glede na to, kako globoko padeš, sem ljudem pokazal, da se lahko vrneš in postaneš srečen.«
 

Kako se počutite zdaj?

»Še zmeraj imam slabe dneve, občasno se še soočam z depresijo. Naučiti se moram čim dlje ohraniti dobre trenutke.«

Z ženo Paris imate pet otrok – tri sinove in dve hčerki. Ali ste se zaradi njih po daljšem premoru vrnili v ring?

»Ne, boksam zato, ker sem med dvoboji srečen. Moji otroci bodo imeli tako ali tako sijajno prihodnost. Igrali bodo v filmih in postali superzvezdniki.«

Kako je videti vaš načrt? Kako dolgo nameravate boksati?

»Boksati nameravam tako dolgo, kot bom lahko. V tem trenutku se počutim res fantastično. Boks me osrečuje. Star sem šele 30 let, kar pomeni, da imam pred seboj še dobrih deset let kariere. Tako hitro se me še ne boste znebili! Žal mi je, toda gledati me boste morali še deset let. A vas bom še naprej navduševal z veličastnimi šovi.«

Ali kaj obžalujete v karieri?

»Le to, da še nimam v statistiki 100 profesionalnih dvobojev. Moj veliki cilj je namreč doseči sto zmag.«