Fak in Garnbretova za dosežke, Bunčič in Urnaut za življenjsko delo

Ljubljana - Biatlonec Jakov Fak in športna plezalka Janja Garnbret, oba za vrhunski mednarodni dosežek, ter Drago Bunčič in Adolf Urnaut, oba za življenjsko delo v športu, so prejemniki Bloudkovih nagrad za leto 2018. Na 54. podelitvi najvišjih državnih priznanj za šport na Brdu pri Kranju so podelili še deset Bloudkovih plaket.

Bloudkove plakete so prejeli še Tanja Babnik, Aleš Boričnik, Adrian Gomboc, Matjaž Hafner, Peter Juteršnik, Peter Končnik, Franc Kralj, Boštjan Maček, Rajko Pintar in Gregor Vezonik.

Prvič doslej je bilo več vlog za Bloudkovo nagrado (31), kot za Bloudkovo plaketo (24). Predsednik odbora za Bloudkove nagrade Miroslav Cerar je v nagovoru opozoril predvsem na etične razsežnosti nagrad ter športa nasploh ter (pre)veliko komercializacijo slednjega. Bloudkova nagrada je vredna 9000 evrov, plaketa 3000 €.

»Ob pregledu vlog in skozi razpravo je odbor za podelitev Bloudkovih nagrad ugotovil, da je na strukturo vlog vplivala predvsem nova zakonodaja o dodatku k pokojninam, ki ga omogoča zgolj za izjemni športni dosežek ali življenjsko delo v športu ... Iz vlog se je jasno videlo, da so namenjene predvsem materialnim ciljem, ne pa tradicionalnim vrednotam športa,« je izpostavil Cerar, s 30 kolajnami na velikih tekmah najuspešnejši slovenski športnik doslej.

Po njegovem mnenju nagrade ne zasledujejo v slogu tradicionalnih vrednot športa, »katerih eden trdnih in morda zadnjih branikov je odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj v trenutni sestavi«.



Odbor je razpravljal o možnosti, da bi se sprejel posebni etični kodeks kot podzakonski akt k zakonu o Bloudkovih priznanjih, ki bi odbor pri njegovem delu in odločanju o prejemnikih priznanj zavezoval k etičnim in moralnim vrednotam. Ob tem je Cerar postavil vprašanji, ali so poklicni športniki prek pogodbenega odnosa postali lastnina kapitala, ter če takšno stanje ne presega konvencije o človekovih pravicah in drugih konvencij in mednarodnih aktov, ki ščitijo človeka in njegove temeljne pravice in svoboščine.

Cerar se je vrnil pol stoletja nazaj, ko je Juan Antonio Samaranch, predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja v 80-ih letih prejšnjega stoletja, dovolil, da na olimpijskih igrah sodelujejo tudi poklicni športniki. Tedaj sta se po Cerarjevih besedah začeli velika profesionalizacija in komercializacija športa.

»Denar je dobival vedno večjo vlogo in denar je tudi kriv, da se nekatere zadeve v športu odvijajo v napačno smer. Na primer uporaba nedovoljenih snovi in metod, vpliv medijev in interneta na ključne odločitve o prihodnosti športa,« je dejal Cerar.

V zaključku je izpostavil ustanavljanje profesionalnih, zaprtih lig, ki so v popolnem nasprotju s temeljnimi dokumenti Evropske unije, Belo knjigo o športu, ter odločanje kapitala o ključnih elementih športa, kot so, kje bodo tekmovanja ali kdo bo vodil mednarodne športne organizacije.