Tiskane izdaje
Klarin izjemni podvig v beloruski metropoli je očitno terjal svoj davek, na kar je 22-letna judoistka iz Šmartnega v Rožni dolini opozarjala že med tradicionalnimi pripravami v Izoli. »Seveda se bom tudi v Tokiu potrudila po svojih najboljših močeh, vendar pa je težko biti vrhunsko pripravljen na dveh velikih tekmovanjih v tako kratkem času,« je dala Apotekarjeva nedolgo tega jasno vedeti, da si po vrnitvi iz Minska še ni povsem obnovila moči.
Še tretjič zapored izgubila z Japonko
To je bilo vidno tudi med njenima včerajšnjima dvobojema za odličje v japonski prestolnici, med katerima ni delovala tako odločno in prepričljivo kot, denimo, na evropskih igrah, na katerih je rušila vse pred seboj in zanesljivo osvojila prvo mesto.
V tokratnem polfinalu, ki si ga je izbojevala s prepričljivimi zmagami nad Marie Branser iz Konga (z iponom), Nemko Anno Mario Wagner (z vazarijem), Južno Korejko Hyunji Yoon (z iponom) in Kitajko Zhenzhao Ma (z iponom), je varovanka celjskega trenerja Marjana Fabjana proti branilki zlate lovorike Šori Hamada hitro storila napako, saj je domači zvezdnici dovolila, da jo je potegnila na svoj teren – na tla. Obračuna je bilo konec že po 49 sekundah, ko je šest let starejša Japonka z vzvodom na roki prisilila slovensko judoistko k vdaji in v svojo korist odločila še tretji zaporedni medsebojni dvoboj.
Podobno je zatem do uspeha proti Apotekarjevi, ki je s 187 centimetri med najvišjimi v tej kategoriji, prišla tudi Loriana Kuka iz Kosova, ki je v borbi za bronasto kolajno pokazala večjo željo po zmagi in jo 39 sekund pred koncem tudi dosegla, ko je z vzvodom na roki prisilila našo borko, da se je vdala. Klara je bila zaradi poraza vidno potrta, sprejela pa ga je zelo športno, kar je pokazala tudi z iskrenim objemom tekmice.
»Ko si enkrat tako blizu žlahtni kovini, si jo seveda želiš osvojiti. Ker je nisem, sem razočarana, čeprav je tudi peto mesto vrhunski dosežek,« je ocenila Apotekarjeva, ki – mimogrede – na naše vprašanje pred odhodom na Japonsko, ali bi, denimo, vzela peto mesto, če bi ji ga kdo ponudil pred začetkom turnirja, ni imela pravega odgovora oziroma se ga je vzdržala. »To je v judu najbolj nehvaležna uvrstitev, ker si kot peti tik pod zmagovalnim odrom in veš, da si ga zgrešil za mišji repek. Zato je včasih celo bolje biti sedmi, ker veš, da ti je še kar nekaj manjkalo do stopničk,« je razmišljala.
Pogleduje že tudi proti OI 2020
Ob koncu včerajšnjega dneva pa je še poudarila, da so njen naslednji veliki cilj olimpijske igre prihodnje leto v Tokiu, za katere se bo poskušala pripraviti čim bolje. »To prvenstvo bom vzela kot pomembno izkušnjo, ki me mora vleči naprej,« je še pribila judoistka najuspešnejšega slovenskega kluba Z'dežele Sankaku, ki iz leta v leto napreduje in se približuje svetovnemu vrhu, letošnja sezona pa z naslovom evropske prvakinje in petim mestom na svetovnem prvenstvu resnično ne more biti slaba, kakor je tudi sama ugotavljala, ko je potegnila črto pod svoje nastope v Tokiu.
Danes bo Klara močno stiskala pesti za svojo polsestro Ano Velenšek, ki se bo v svojem uvodnem dvoboju v kategoriji nad 78 kilogramov pomerila z Izraelko Raz Hershko. Ob morebitni zmagi pa bi 28-letnico iz Šmartnega v Rožni dolini, sicer bronasto z OI v Riu de Janeiru '16, že v naslednjem krogu najverjetneje pričakala favorizirana Japonka Akira Sone. Od Slovencev bo zadnji dan posamičnih bojev na 33. svetovnem prvenstvu nastopil tudi Vito Dragič (nad 100 kg), čigar prvi tekmec bo Rachid Sidibe iz Burkine Fasa.
