Boštjan Buč podvomil o pravici

Atlet Boštjan Buč po kazni OKS meni, da gre za gonjo proti njemu, saj ima za sabo kup kontrol z negativnim izidom.

Objavljeno
06. oktober 2012 11.11
D. L., šport
D. L., šport
Ljubljana – Ob izreku kazni zavoljo kršenja protidopinških predpisov je velenjski atlet Boštjan Buč prepričan, da ne gre za pravično kazen, ampak za pregon. Obe strani seveda zagotavljata, da sta dosledno sledili postavljenim pravilom.

Člani senata slovenske protidopinške komisije s predsednico Ireno Ilešič Čujevič ter članoma Branetom Mežnarjem in Dušanom Verbičem so po izreku kazni sestavili obrazložitev svoje odločitve. Članov komisije očitno niso prepričali Bučevi dokazi na septembrskem zaslišanju, da sistem prijavljanja ni deloval, zaradi česar podatkov ni mogel ažurirati. Nekatere dokaze so izločili, drugim so ugovarjali. Sporni so bili trije datumi (28. januarja in 20. junija ga kontrolor ni mogel najti na prijavljenem naslovu, kar so v skladu s pravili šteli za neuspešno testiranje, za 30. maj ni bila prijavljena lokacija), ko pooblaščeni kontrolorji niso mogli opraviti svojega dela.

Za osvežitev spomina: Buč kot vrhunski športnik spada med 35.000 atletov po svetu, ki morajo biti na voljo za nenapovedane kontrole sleherni dan. S podpisom pogodbe se je zavezal, da bo redno posredoval podatke o svojem gibanju, a ga letos dvakrat niso mogli izslediti, enkrat pa pa je bila prijava lokacije napačna. Za prijavo trenutnega kraja bivanja je atletom na voljo sistem ADAMS, prek katerega za tri mesece vnaprej vpišejo načrtovano gibanje in potem vnašajo sprotne spremembe. Pri slovenskem rekorderju na 3000 m z zaprekami je prišlo do treh kršitev, ki po pravilih zadoščajo za prepoved ukvarjanja s športom za dobo od enega do dveh let. Atletu so izrekli enoletno kazen, na katero se lahko pritoži v 14 dneh.

Buč je prepričan, da so mu storili krivico. »Že 15. decembra sem sporočil, da sistem ne deluje in dobil dovoljenje, da se prijavljam prek elektronske pošte. Sprašujem se, zakaj so za svetovno organizacijo moji podatki zadostni, za slovensko pa ne. Od vodje protidopinške komisije pri svetovni zvezi IAAF Jane Boulter Davies sem dobil celo pisno pohvalo za natančno posredovanje podatkov, doma pa me preganjajo. Najprej so mi vzeli olimpijske igre, zdaj so me še kaznovali. Gre za gonjo proti meni. Za sabo imam kup kontrol z negativnim izidom. Od leta 2003 do 2010 več kot 50 testov, samo v letu 2009 jih je bilo 12. Konec avgusta sem še dvakrat opozoril na pomanjkljivosti sistema, pa do danes nisem dobil niti odgovora. In nisem edini, ki ima težave. Priložil sem dopis nemške zveze, ki dokazuje, da tudi pri njih ne gre, kot bi moralo, pa so ga pri nas zavrnili,« je Buč prepričan, da gre za načrtnni linč, v ozadju katerega naj bi bil denar: »V program je vloženih od 200 do 300 tisoč € davkoplačevalskega denarja, nekateri se na vso moč trudijo privatizirati agencijo.«

O nepristranskosti je podvomila tudi Bučeva zagovornica Maja Šerc: »Postopek je bil nekorekten in pristranski v škodo moje stranke. Kratili so mu pravico, da se celovito in pravočasno seznani s kršitvami, s čimer so mu odvzeli možnost učinkovite obrambe. Med postopkom so očitke spreminjali in prilagajali zagovoru, povrhu so v spis naknadno vložili listine, ki jih ob vpogledu športnika tam ni bilo.«

Ali se bo pritožil, se Buč še ni odločil. »Bojim se, da je ob tolikšni pristranskosti moja pritožba vnaprej obsojena na neuspeh,« je razkril bojazni in kot glavnega krivca za nekorektnost izločil vodjo protidopinške komisije Janija Dvoršaka. »Sem zgolj oseba, ki mora sprožiti postopek, ko pride do kršitev. Sistem je vzpostavljen tako, da ne more biti pisan po scenariju enega človeka, ki bi lahko svojevoljno uničil športnika,« pa je gladko očitke zavrnil Dvoršak.