Tiskane izdaje
Ljubljana – Gotovo ni bilo naključje, da je pomočnik zmagovalca Toura Michael Rogers v ciljnem gorskem vzponu v Pirenejih pomagal Janiju Brajkoviču. Prav tako ni bilo naključje, da je večji del pariške zadnje etape »Brajko« prijetno kramljal s fanti iz moštva Sky.
Slednji imajo namreč zelo podoben kolesarski značaj, ki temelji na poštenosti, nesebičnosti in predanosti poslu. Pripravljeni so dosledno spoštovati vsa nepisana kolesarska pravila in red. O čem so se fantje pogovarjali ob na koncu stresnega tritedenskega maratona, ko je bilo že vse jasno, niti ni tako pomembno. Bolj, da je Brajkovič na seznamu velikih želja pri menedžerju britanskega moštva Davea Brailsforda in športnega direktorja Seana Yatesa. Če bo prišlo do prestopa, je seveda najbolj odvisno od Brajkoviča, ki ga veže še enoletna pogodba s kazahstanskim moštvom, a tudi od Astane in Aleksandra Vinokurova, ki ima že sedaj vse vajeti v rokah.
V Astani že snujejo novo moštvo. Tretjeuvrščeni z letošnje francoske pentlje Vincenzo Nibali se je za prestop dogovoril že pred Tourom, s seboj pa bo iz Liquigasa vzel tudi vsaj dva pomočnika. Na seznamu njegovih želja sta ob Alessandru Vanotiju tudi Španec Haimar Zubeldia in Nizozemec Laurens ten Dam. Če k temu dodamo še, da se v zakulisju »modro-rumeni« pogovarjajo z bratoma Schleck oziroma vsaj Andyjem Schleckom, je jasno, da bo Brajkoviča težko ohranil letošnji status prvega moža za največjo dirko. To pomeni, da je tudi njegov projekt: na Touru stopiti na zmagovalni oder pri Kazahstancih močno vprašljiv, čeprav je Giuseppe Martinelli zatrdil, da bodo okrog Janija zgradili moštvo za najvišje cilje.
Vendar Italijan pri Kazahstancih nima najmočnejše besede, kar se je videlo zadnji teden Toura, ko je prav tako trdil, da je glavni cilj ekipe zadržati Brajkovičevo 8. mesto, na terenu pa se je bilo nekaterim kolesarjem za to malo mar.
Brajkovič se zaveda, da njegov način dela brez improvizacije, ki temelji na znanstvenem pristopu ter preudarnem dirkanju v »italijanski« Astani nima prave prihodnosti. Prav tako je na dlani, da je sposoben poseči visoko na tritedenskih dirkah v najtežjih okoliščinah. Pri 29 letih, ko mora začeti misliti nase, pa zagotovo nima več časa, da bi izgubljal leta in energijo v grajenju novih priložnosti. Martinelliju in Astani se seveda lahko zahvali, da je življenjsko priložnost dobil, to pa je tudi tisto, kar si je želel, ko je lani zapustil Johana Bruyneela, ki mu je sicer veliko obljubljal, pa malo storil.
Sky je nedvomno Brajkovičeva velika priložnost. Predvsem zato, ker je najbolj moderno moštvo, ki temelji na najbolj sodobni tehnologiji in znanstvenemu pristopu. Stratega Brailsford in Yates, vodja znanstvenega laboratorija oziroma programa Tim Kerrison, športni psiholog Steve Peters in celotna tehnična ekipa so ta čas najbolje, kar svetovno kolesarstvo premore. Brajkovič ima vsaj dva zelo tehtna razloga, da se priključi Skyu.
Prvi je zagotovo ta, da bo z »nebeškim moštvom« svoj potencial razvil do konca in prišel na raven, po kateri si bo lahko rekel, da je v celoti izrabil vse možnosti. Drugi razlog je, da bo lahko v celoti uveljavil svoj človeški in posledično kolesarski značaj ter sledil tehnologiji in metodam treninga. Wiggins si denimo v zadnjih dveh letih ni belil glave s tem, kako svoje zmožnosti izboljšati, ampak je brez zadržka sledil znanstveno-strokovnem vodstvu in maksimalno treniral. Ni se denimo spraševal, zakaj je moral več dni na Tenerifih prekolesariti tudi 100 km težkih klancev, naslednji dan pa le dva do tri petkilometrske. Kristalno mu je bilo jasno, da je to prava in edina pot do zmage na Touru. Če bo »Brajko« na Touru v prvih letih v senci Wigginsa in Frooma, niti ni tako pomembno. Bo pa na Giru in Vuelti v glavni vlogi. Na Tour se lahko vedno vrne uresničiti cilj, ko bo prišel na vrsto.
