Bronasta kanuista skupaj zdržita, ker se znata raziti

Ljubljana – Redki so športniki, ki bi gledali v zobe 8. mestu na OI, a dvojec Luka Božič-Sašo Taljat pred dvema letoma v Londonu ni vriskal od sreče. Od vrhunca štiriletnega obdobja sta želela in pričakovala več, potem pa sta obrnila list in se usmerila proti Riu. Letos zna biti zanju ključno leto, že na prvi preizkušnji pa sta dobila potrditev. Bron z EP je prišel v času, ko je projekt 2016 komaj dobro stekel.

Njun trener Dejan Testen pravi, da so se doslej vrteli predvsem okoli izbire čolna, pri katerem bodo nato ostali do želenega nastopa v Braziliji. Na Dunaj sta pravzaprav Božič in Taljat prišla s komaj nekaj treningi v novem plovilu, pa tudi minulo zimo in pomlad še nista opravila toliko skupnih zavesljajev, da bi lahko kovala ambiciozne načrte za EP. Štrene jima pač nekoliko meša tudi dvojni program, v katerega se je Božič podal v lanskem letu, saj je mlajši del naveze od zime vseskozi v lovu za mestom v reprezentanci kanuistov: najprej je lovil SP mlajših članov, nato člansko EP, zdaj ga čaka dokazovanje še, da si privesla nastop na SP v ZDA konec septembra. V dvojcu sta normo namreč že izpolnila z nedeljskim bronom.

Ob takšnem neskladju v njunih programih bi se kaj lahko zgodilo, da bi se njuni pripravljenosti »tepli« med seboj, a Taljat zatrjuje, da jima Božičeva hiperaktivnost kvečjemu pomaga. »On je vzdržljiv, jaz sem šprinter. Količino treninga, kakršno ima on celo zimo, si jaz lahko naložim za en mesec, sicer pregorim. Minulo zimo sva si tako skupno osnovo nabrala na 14-dnevnih pripravah v Al Ainu, v isti čoln pa spet sedla šele maja,« razkriva Taljat, res pa je, da skupaj veslata že več kot šest let in zelo dobro vesta, kakšne so specifike drugega v čolnu. Brez tega v dvojcu ni moč računati na uspeh, zato sta na EP tudi že lahko prekosila celo načrt, ki ga je oblikovala njihova mala ekipa.

»Prijetno sem bil presenečen, da sta lahko posegla tako visoko. Začrtano imamo štiriletno obdobje in zdaj smo v drugem letu priprav proti Riu. Cilj te pomladi je bilo najti čoln, ki jima bo ustrezal in bosta v njem obsedela do 2016. To smo zdaj končali, še vedno pa oblikujemo ekipo ljudi, ki nam bo pomagala. Nam je pa doslej za priprave zmanjkovalo časa, sploh ker je Luka ob vsem zaseden še z nastopi med kanuisti,« pravi Testen. Po Londonu 2012 sta namreč kanuista z Mosta na Soči naredila korak nazaj, se vrnila v bolj preprost čoln, si malo tudi oddahnila drug od drugega, saj skrbno pazijo, da preveč skupnega dela ne bi pripeljalo do zasičenosti. »Če bi več veslala skupaj, bi bila morda boljša, morda pa bi se stepla,« je to pojasnil Taljat.

V tem mesecu ju čakajo še tri tekme svetovnega pokala, dobro izhodišče in prvo odličje na velikih tekmovanjih po letu 2009, ko še nista štela niti 20 let, pa je v luči SP zelo pomembno. Vsi najboljši pari v tej kategoriji bodo namreč do septembra še precej popravili svoje nastope. »Na to, kar sva dosegla, sem zelo ponosen, saj sva po dolgem času veslala kot v tednih pred OI, pravzaprav še v olimpijski sezoni nisva bila tako prepričljiva. Nasploh ni najina značilnost, da sva že na začetku sezone med najboljšimi, vedno se pripravljamo za vrhunec, SP. Zato sva bila tudi midva presenečena, ko sva s tako malo treninga opravila tako dober nastop. Upam, da se bova v naslednjih tednih še bolj uveslala. Čez poletje, ko imamo mesec premora, bo dovolj časa za treninge, čeprav bo zaradi nekoliko daljšega tekmovalnega leta zelo pomemben tudi počitek ob pravem času. Za SP mora biti forma le še boljša,« se nadeja Božič, ki pritrjuje, da imata še ogromne rezerve.