Brzice Vltave odnesle finale branilcu lovorike

Praga – Včerajšnjega petka trinajstega si naš udarni adut med kajakaši na 35. svetovnem prvenstvu v slalomu ne bo ohranil v prav lepem spominu. Peter Kauzer, branilec naslova, je namreč ostal brez današnjega nastopa v finalu. Junaka slovenskega tabora pa sta bila včeraj Benjamin Savšek in Anže Berčič.

O izjemni prepoznavnosti Kauzerja med kajakaškimi zanesenjaki že dolgo ni nobenih ugibanj. Navzlic slabemu nastopu je pred prihodom med novinarje podeljeval avtograme, se fotografiral z gledalci, mnogi so ga tolažili. Podobno kot pred enim letom v olimpijskem Londonu ni uresničil cilja, Slovenija prvič po šestih letih na svetovnem prvenstvu ostaja brez finalista v K-1.

»Očitno se še vedno nisem spoprijateljil s to progo,« je vzdihnil in se spomnil nekaterih praških ponesrečenih nastopov v preteklosti. Tokrat so bila zanj usodna 10. vrata, odbilo ga je v steno, z veslom jih je dodobra zamajal in odtlej se mu je bilo težko zbrati. »Ta del proge je v tem finalu mnogim povzročal preglavice, tok vode se je tam spreminjal, naletel sem na slabe razmere. A zdaj tega ne morem objokovati, kaže se zbrati še za moštveno tekmo,« je še omenil po polfinalnem boju, v katerem se tudi Simonu Brusu in Martinu Albrehtu niso uresničili načrti.

Povsem drugačno razpoloženje pa je bilo zaznati med kanuistoma Savškom in Berčičem. To pot ju v nasprotju z dnevom prej ni pral dež, a četudi v kanalu Vltave le ni takšnih strmih padcev kot na nekaterih drugih prizoriščih, ta proga od slehernega tekmovalca zahteva kopico telesne moči in psihične zbranosti. Gosto postavljena vrata terjajo davek tudi pri nekaterih kandidatih za vrh, kar je, denimo, dodobra občutil Michal Martikan, s petimi olimpijskimi kolajnami eden vodilnih junakov slovaške športne zgodovine, in ostal brez današnje finalne tekme kanuistov.

»Ne bom skrival veselja ob uvrstitvi v finale, saj navzlic spodbudnim kvalifikacijam nisem bil prav sproščen še nekaj minut pred začetkom polfinalnega boja. Pogled na progo je ponujal številne pasti, nenehno moraš garati, obenem pa se dela lotiti tudi premišljeno, saj si vrata sledijo v tako zgoščenem nizu, da te hitro lahko odnese mimo njih,« je po prihodu v cilj razmišljal Savšek, ki bi kajpak na prizorišču, kjer se je veselil svoje doslej edine zmage v svetovnem pokalu, zdaj rad doživel slovesno razglasitev na odru za najboljše tri.

Kajpak se takšnega scenarija ne bi branil niti Berčič, a sam je navdušen že ob spoznanju o uvrstitvi med finaliste. »Na svetovnih prvenstvih še nisem bil višje od 18. mesta, zdaj pa sem le dočakal boj med elitno deseterico,« je bil navdušen v Pragi, ki sicer s svojo progo ne sodi prav med njegova najljubša prizorišča. Tekme se bo danes lotil sproščeno, morda bosta, kot navihano pravi, odločilni mladost in norost …

Med dvojci sta tako Luka Božič kot Sašo Taljat prav nestrpno pričakovala uvodno kvalifikacijsko preizkušnjo. Prvi si je namreč v tej disciplini želel popraviti uvodni spodrsljaj, potem ko se edini med tremi slovenskimi kanuisti v četrtek ni prebil skozi kvalifikacijsko sito v polfinale, za Taljata je bil včerajšnji nastop sploh uvodni na 35. svetovnem prvenstvu v Pragi.

»Pardona ni, konkurenca je izjemna, za vsakogar je pač vrh sezone in če je le mogoče, pride na prizorišče na najvišji ravni pripravljenosti,« je ocenil Božič, kot najhujše tekmece pri dvojcih označil reprezentante Francije, Nemčije in Češke, prikimal pa ob namigu o posebni motivaciji pred včerajšnjim nastopom zavoljo zanj nesrečnega četrtkovega razpleta.

Podobno kot za Taljata se je zgodba letošnjega svetovnega prvenstva začela tudi za Uršo Kragelj, Evo Terčelj in Ajdo Novak. Slednje ne bo v današnjem polfinalu, popotnici Urše in Eve pa se med seboj razlikujeta, saj se je prva odrezala z lepim nastopom za 7. mesto v kvalifikacijah, Terčeljeva pa je bila za začetek 28. in tako komaj ujela vizum za nastop med trideseterico v polfinalu.