Čakajoč na predsednico

LDS bo torej dobila novega predsednika. Po vseh zapletih v vodstvu te stranke in napovedanem odhodu sedanjega predsednika stranke je to pravzaprav pričakovana novica.

Objavljeno
21. maj 2007 22.24
Po devetem kongresu LDS
LDS bo torej dobila novega predsednika. Po vseh zapletih v vodstvu te stranke in napovedanem odhodu sedanjega predsednika stranke je to pravzaprav pričakovana novica. Če hoče stranka preživeti, potrebuje nov obraz, nov pristop, nov slog. Ko je spodletelo s trdim in neizprosnim Jelkom Kacinom, bodo, kot kaže, poskusili z mehkejšo varianto.

Napoved, da bo v četrtek svet stranke določil svojo kandidatko, je šele začetek procesa, ki bo pripeljal do novega predsednika. Potem se namreč sproži še ves postopek, v katerem lahko nastopijo tudi drugi kandidati, končal pa se bo na kongresu stranke. Vsekakor pa obeta prehod v živahnejše obdobje nove konsolidacije v prihodnjih tednih in mesecih, ki ga je pričakovati tudi pri drugih strankah levice.

Največja opozicijska stranka SD bo, kot kaže, kmalu ostala brez predsednika. Če se njen sedanji vodja Borut Pahor odloči kanididirati za predsednika republike – in čedalje več je znamenj, da se je za to že odločil –, bo položaj na vrhu stranke ostalo prazen. Poiskati bo treba novega, ki pa ga za zdaj še ni na obzorju. Prenos vodilnega mesta v stranki sredi mandata je vedno tvegana operacija, tudi če je izpeljana z notranjim soglasjem. Navsezadnje so izkušnje o tem v Sloveniji še žive.

Vodstvo – in sploh celotno stranko – pa bo v kratkem moralo oblikovati tudi društvo Zares, ki že od vsega začetka ne skriva ambicij, da bi se preobrazilo v (parlamentarno) stranko. V skladu s tem naj bi tudi vse obstoječe organe društva razumeli kot začasne.

Začasnost, prehodnost je torej značilnost vseh slovenskih opozicijskih strank (razen SNS, ki pa je vendarle iz druge zgodbe). Od tod najbrž tudi neodmevnost, do določene mere tudi nemoč opozicije v zadnjih letih. Zato je postavitev strukture, ki bo vsaj navzven delovala kot trdna in kot vsaj za nekaj časa dokončna, pomembna naloga vseh teh strank. Postavitev predsednika, ki ga bo kot pravo izbiro prepoznala večina članstva stranke in ga kot kompetentnega sprejela tudi širša javnost, je pri tem najbrž najpomembnejši korak. Spol kandidata – upajmo – ni ovira.